Simpatičen kuža, vrisan v meje Slovenije, v sebi skriva 1800 kilometrov in 50000 višinskih metrov vzponov, ki se razprostirajo skozi 41 etap.
Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je simpatičen kuža, vrisan v meje Slovenije. A ko mu dodamo številke, postane prava mrcina. Od smrčka do repa in naprej čez tace se 50.000 višinskih metrov raztegne v 1.800 kilometrov in 41 etap. Te si sicer lahko prilagodi vsak po svoje, ostale številke pa ostanejo.
Jože Rovan na Veliki Milanji. Foto Karmen Razlag
PZS in SKTP
Planinska zveza Slovenije je v zadnjih letih naredila velik miselni preskok. Pod svojo streho že desetletje združuje tudi turne kolesarje. Poimenovanje je mogoče malce nenavadno, a zajema širši krog kolesarjev kot le gorsko kolesarstvo. Prvi resni pogovori o STKP so se začeli leta 2012. Komisija za turno kolesarstvo pri PZS se je lotila dela in 18. junija 2016 so prvi kolesarji pritisnili žige v dnevnike poti.
Vris kolesarske markacije na Klobuku pri Ljubljani. Foto – osebni arhiv Jožeta Rovana.
Krožna pot in 15 skrbnikov
STKP je krožna pot, ki zajame vse pomembnejše slovenske gorske skupine, ter povezuje ključne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine. Trasa vodi po vožnji namenjenih markiranih planinskih poteh ter gozdnih in javnih cestah. V priporočeni smeri je skoraj povsem vozna. Osnovni trasi bodo postopoma dodajali tudi zahtevnejše različice.
Nekaj spustov ima že sedaj lažje različice. Pot je speljana skozi naseljene kraje, kjer je možna oskrba kolesarjev. Prav tako gre pogosto mimo železniških postaj, izogiba pa se zelo obiskanim pohodniškim potem. Za pot skrbi 15 skrbnikov odsekov, ki so hkrati tudi vezni členi med planinskimi društvi in Komisijo za turno kolesarstvo. Trasa je v celoti usklajena z Zavodom za gozdove in Zavodom republike Slovenije za varstvo narave. STKP so finančno podprle Fundacija za šport, nekatere občine in zavarovalnica Adriatic Slovenica.
Na Veliki Milanji. Foto Andrej Remškar
Nadgrajevanje in promocijska zloženka
STKP se dnevno nadgrajuje. Trenutno je markirane približno tretjina trase. Na strani pzs.si lahko dostopamo do osveženega spletnega vodnika z opisi, zemljevidi, slikovnim gradivom in GPS datotekami vsake etepe. PZS je pripravila logotip, žig in častni znak SKTP. Izdali so promocijsko zloženko v večih jezikih in natisnili dnevnik poti.
Z vzpodbujanjem višje kvalitete oskrbe kolesarjev želijo povečati obisk koč v nizko in sredogorju. Nekaj jih je že pridobilo certifikat PZS “kolesarjem prijazna koča” in certifikat GIZ pohodništvo in kolesarjenje “specializirana kolesarska nastanitev”. K projektu so pritegnili tudi druge turistične ponudnike.
V Beli Krajini. Foto Jože Rovan.
Prodaja dnevnikov nad pričakovanji
Zanimanje za STKP je presenetilo PZS. V letu in pol so prodali že več kot 1500 dnevnikov poti. V devetih so že pritisnjeni prav vsi žigi s 111 kontrolnih točk. Zdaj je pravi čas, da začneš o lovu na žige in lepa doživetja razmišljati tudi ti. Teh na 1.800 kilometrov dolgi poti zagotovo ne bo manjkalo.
Naslovka je nastala v Mahovi domači delavnici
