Poročilo okrogle mize o razvoju MTB v Ljubljani, uporabno tudi drugod - mtb.si

Tadej Tekavčič (Golovec trails), ki je bil med pobudniki okrogle mize o razvoju našega športa v prestolnici v času Ljubljana MTB vikenda, je pripravil poročilo s pogovora.

Občutek imamo, da smo v Sloveniji trenutno na dveh polih glede stanja gorskega kolesarstva v Sloveniji. Po eni strani cenimo in se hvalimo z vsem, kar imamo, na drugi pa se vsi zavedamo, da bi bila situacija lahko še mnogo boljša.

Pa recimo, da je bil to tudi eden od razlogov, da smo v sklopu Ljubljana MTB vikenda organizirali okroglo mizo o razvoju gorskega kolesarstva v Mestni občini Ljubljana. Ni skrivnost, da nam je trenutno stanje v Ljubljani še kar všeč – ko si zaželiš furanja, ni težko najti pumptracka, trailov, skokov, bmx steze in še kaj več. Trije večji klubi v Ljubljani z veseljem izkoriščamo našo infrastrukturo ter vodimo, učimo in organiziramo dogodke. Mnogo od tega s podporo mestne občine, sponzorjev, predvsem pa prostovoljstva!

Žal pa ni vse samo rožnato. Pri nas in pri številnih (neformalnih skupinah) se pojavljajo še številni izzivi, problemi in zagate, ki bi jih radi v prihodnje rešili. Kot negativno po navadi izpostavljamo: pomanjkljiva in nevarna kolesarska infrastruktura do objektov/poti, premila vključitev turizma, gneča na poteh, otežena legalizacija poti, nezadostni viri financiranja (predvsem za olajšave lastnikom zemljišč), pomanjkljivo financiranje infrastrukture in pa omejene zmogljivosti klubov ter društev v teh razmerah.

Kot uvod v prvi festival Ljubljana MTB vikend smo v Mestno hišo povabili govorce, ki pomembno vplivajo (ali pa bi lahko vplivali) na razvoj te dejavnosti v prihodnje in nam pomagali rešiti omenjene izzive. Dodatno pa bi končno vsi tudi slišali drug drugega in tako lažje sodelovali.

Prisotni so bili:

Viktor Miklavčič, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana
Magister Robert Režonja, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Rafael Plut, Oddelek za šport, Mestna občina Ljubljana
Jurij Kobe, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestna občina Ljubljana
Maja Virnik, Proloco Trade d.o.o.
Mag. Petra Stušek, Zavod Turizem Ljubljana
Miha Šalehar, Robidišče trail center
Vlado Žerjav, Komisija za turno kolesarstvo, Planinska zveze Slovenije

V slabih dveh urah debate, ki jo je povezoval Aidan Cerar iz IPoP – Inštituta za politike prostora, smo prišli predvsem do zaključkov, da:

Številna MTB infrastruktura že obstaja, pogosto pa je težava v legalizaciji, urejanju in financiranju le te.
Gozd je v Sloveniji razdeljen na štiri cone, kjer cone B, C in D predstavljajo potencialna območja za razvoj dejavnosti. Tudi v MOL je teh območji kar nekaj, tako da tukaj večjih omejitev za razvoj ni, v kolikor seveda obstaja tudi interes za ureditev s strani skupin, lastnikov in občine. Seveda obstajajo nekatere lokacije, kjer pa ureditev trailov ni mogoče – zaradi objektivnih razlogov.
V Sloveniji imamo trenutno kar nekaj dobrih primerov prakse, kako se infrastruktura lahko uredi. Predstavljen je bil primer Robidišče trail center, kjer pa imajo z lastniki precej manj težav, saj jih tam povezuje agrarna skupnost.
S svoje strani se trudijo tudi pri KTKP PZS. Med drugim preko MOL poteka del turno kolesarske poti. Pri urejanju in legalizaciji poti pa se spopadajo s podobnimi težavami. Gotovo pričakujejo večjo podpro države in občin.
S strani pristojnega ministrstva smo slišali, da so v razvoj MTBja vložili že kar nekaj sredstev in energije. Med drugim se pohvalijo prav z zgoraj omenjeno conacijo gozdov. Dejstvo pa je, da želijo razvijati gorsko kolesarsko infrastrukturo le po pravem postopku: s soglasjem lastnikov, občine in ZGS. Vidijo številne priložnosti pri razvoju turizma, kjer številni lastniki zemljišč/gozdov lahko prepoznajo priložnosti, ki jih prinese umeščanje poti v prostor. V prihodnosti bodo več energije posvečali tudi skupnim projektom, ki bi povečali št. poti v Sloveniji. Dobre prakse, ki jih že poznamo, je potrebno prenesti na druge lokacije, povejo. Nič pa ne gre brez spodbude občine, ki bi morale biti gonilo napredka.
S strani predstavnikov MOL smo slišali, da podpora dejavnosti je, finančna predvsem z vidika oddelka za šport, medtem ko se drugi oddelki trudijo s sodelovanjem in pomočjo pri iskanju lokacij in umeščanju infrastrukture v prostor. Poudarjajo, da si želijo povezovanja s formalnimi skupinami in predvsem dialoga. Umeščanje trailov v prostor pa vidijo predvsem v obliki poligonov. Možnosti je še veliko. Po urejeni infrastrukturi pa zagotovo na vrsto pride tudi večja podpora s strani turizma, ki na koncu goste v t.i. MTB prestolnico tudi pripelje.
Tudi industrija v ta šport nekaj sredstev vrača. Zagotovo pa je tudi na nas (kolesarjih, društvih …), da pokažemo dobro voljo, se povezujemo in skupaj pripravljamo dobre in zanimive projekte. Na ta način bo sodelovanja zagotovo še več.

Kaj smo ugotovili v Ljubljani in bi lahko prenesli tudi na druga območja?

V Ljubljani imamo številne dobre primere urejanja gorsko kolesarske infrastrukture, ki pa so nam prinesli še mnogo večje število kolesarjev, kar seveda prinese nove izzive. Zagotovo se strinjamo, da je umeščanje poti v prostor mogoče, ni pa lahko. In prav zato so dialogi, kot je bil ta, zelo pomembni. Pri nas se je izkazalo, da je dobra komunikacija ključ do uspeha. Pri razvoju se ne bomo mogli vseskozi zanašati na prostovoljstvo, zato je potrebno umeščanje poti v prostor sistemsko urediti.

Prvi in (naj bi bil) najbolj enostaven korak je zagotovo skupna priprava vseh smernic in navodil, ki so potrebna za umestitev poti v prostor. Skupina, ki si želi novih poti, mora vedeti, na koga naj se obrne in kaj naj stori, da bo lahko začela z zabavnim delom – gradnjo poti. Potrebno si je zastaviti prave cilje, jim slediti in svoje dobro delo tudi predstaviti svoji lokalni občini. Ob pravem pristopu lahko zagotovo tudi “traili” postanejo zanimivi za financiranje, podobno kot se je zgodilo npr. s “pumptracki/KoloParki” v Sloveniji.

Debata magične rešitve seveda ni prinesla, je pa bila lepa spodbuda k večji komunikaciji in posledično boljšemu sodelovanju. Dejstvo je, da je gorsko kolesarstvo postalo zanimivo tako na državni kot lokalni ravni. Potruditi pa se moramo, da z naše strani pristopamo pozitivno naravnano in dobre ideje prenašamo tudi na druge konce. Prepričani smo da (še) boljši časi prihajajo.