Razvojno-raziskovalni sektor Državnega zbora RS je preučil zakonodajo o vožnji v naravnem okolju v alpskih državah in prišel do ugotovitev, ki podpirajo predloge Slovenske kolesarske pobude.
Razvojno-raziskovalni sektor Državnega zbora Republike Slovenije je ob pripravi novega Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju dobil nalogo raziskati sorodno zakonodajo v alpskih državah. Iz primerov Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Švice, ki so jih vzeli pod drobnogled tudi preko spletne strani Alpske konvencije, so ugotovili, da tega področja nikjer ne pokriva splošen zakon – torej tudi ne poznajo splošne prepovedi vožnje, kot ga po Uredbi predvideva tudi osnutek novega zakona.
Tako kot v Slovenij je le še v Franciji za področje varstva narave pristojna država, v Italiji to urejajo dežele in pokrajine, v Nemčiji in Avstriji pa posamezne zvezne dežele.
Avtorici primerjalnega pregleda v zaključku ugotavljata, da sta “glede celovitega urejanja kolesarjenja v Alpah našli zelo malo podatkov in da je kolesarstvo v Alpah regulirano le v sklopu predpisov, ki veljajo za posamezno posebej zavarovano območje (naravni parki)”.
Takšno urejanje je precej bližje stališču Slovenske kolesarske pobude, ki si prizadeva omogočiti dovoljeno kolesarjenje po vseh poteh, kolovozih, vlakah in gozdnih cestah, razen na določenih območjih, kjer bi zaradi kolesarjenja prišlo do nezaželenih okoljskih vplivov (npr. erozija tal) ali konfliktov z drugimi uporabniki naravnega okolja (npr. moteča srečanja s pešci), hkrati pa si prizadeva tudi za uveljavljanje in širjenje spoštovanja etike gorskega kolesarjenja.
Bo pripravljalec zakona takšnim dejstvom bolj prisluhnil kot kolesarjem, ki so predlagali enako? Če ne in če bo šel zakon v državni zbor v sedanji obliki, ali bodo poslanci prebrali gradivo in se zavzeli za bolj življenjsko ureditev?
Objava v blogu Slovenske kolesarske pobude
Ureditev vožnje v naravnem okolju Alp – Primerjalni pregled (PDF, 22 strani)
