Odgovor načelnika Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije glede njihove njihovega stališča o projektu bohinjskega smučišča. Kdaj sta paša in kolesarjenje nezdružljiva?
O projektu gradnje novega smučišča “2864” nad Bohinjsko Bistrico, ki naj bi vključeval tudi gorskokolesarski park, kdaj drugič. Tokrat o odstavku v stališču Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije o projektu. Citiram:
“Ker bodo smučišča poleti namenjena za kolesarske poligone, je argument o revitalizaciji pašnikov zavajajoč. Načrtovani kolesarski park in paša se izključujeta.”
Zadnjo trditev smo razumeli kot kategorično zanikanje združljivosti paše in kolesarjenja, zato smo KVGN prosili za razlago. Odgovor načelnika:
Spoštovani,
stališče Komisije za varstvo gorske narave PZS, kot ste ga navajali v vašem vprašanju (da se paša in kolesarjenje izključujeta), ne drži. Naše stališče govori o načrtovanem kolesarskem poligonu (tako smo prebrali v javno objavljenih investitorjevih načrtih), ki ni združljiv s pašo, ne pa o kolesarjenju na splošno. Glede kolesarjenja na planinskih poteh smo pred dvema mesecema tri komisije PZS: KVGN, KPP in KTK uskladile kriterije za dvonamensko rabo planinskih poti (pripenjamo). Načrtovano smučišče Bohinj 2864 bo prečkalo nekaj planinskih poti. Kaj in kako bo z njimi, ne vemo.
Res pa je, da se po našem mnenju paša in kolesarjenje izključujeta tam, kjer se kolesarji vozijo po brezpotjih čez pašnike. Stališča pašnih upravičencev in pastirjev na naših sredogorskih in visokogorskih planinah do kolesarjenja po brezpotjih so negativna. Ne samo do kolesarjev, ampak ponekod tudi do pohodnikov. Na markiranih planinskih poteh, ki vodijo čez pašnike, je zaradi varnosti in kontrole nad živino vedno več ograj in težko prehodnih ovir.
Janez Bizjak,
načelnik Komisije za varstvo gorske narave PZS
Objavljamo še nekaj mnenj o združljivosti teh dveh dejavnosti in dobrih praks
Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS
Strinjam se z mnenjem KVGN, da tam, kjer gre za kolesarski poligon, torej za ozko koncentrirane kolesarske proge za trening spusta, za vožnjo prek ovir, skakalnice in podobno, paša ni mogoča. Ko pa gre za široko razpredeno mrežo nezahtevnih prog, namenjenih vožnji rekreativcev, ki so speljane po robovih smučišč ali v gozdu ob smučiščih, pa kolesarji ne ogrožajo živine na paši, kajti primerno postavljeni električni pastirji zagotavljajo, da ne pride do nepredvidenih srečanj enih in drugih. Na mnogih tujih smučiščih so poleg kolesarskih poligonov uredili tudi obsežna omrežja kolesarskih poti, ki se deloma stekajo nazaj k žičnicam, deloma pa pa so razpredene po širšem območju. V slednjem primeru kolesarji uporabijo žičniške naprave za začetno pridobitev višine, nato pa se odpravijo na turo proč od smučišč.
Peter Zajc, koordinator Slovenske kolesarske pobude
Moja nedavna izkušnja: na prireditvi Kamplc enduro v MTB parku Javornik so se krave in biki prav veselo pasli na pašniku, ob robu katerega smo bajkrji drveli in padali in švicali in poganjali in sopihali in zavirali in … Verjetno jih je, krave namreč, še najbolj vznemirilo, če je kdo izmed nas ob padcu zaoral po presuhi prsti proge in s tem pritegnil njihovo pozornost ob sicer pretežno mirni paši in prežvekovanju.
Praksa: Turno kolesarjenje (avstrijski, italijanski in švicarski primer):
Po dogovoru z lastniki in upravitelji pašnikov (pašnimi skupnostmi) ter v skladu z veljavnimi zakonodajami je prehod kolesarjev preko pašnikov v času, ko se na njih pase živina, dovoljen tam, kjer ni izrecno prepovedan. Ograde, s katerimi je fizično varovana živina na paši, so opremljene z “nihajnimi vrati” ali kakšnim drugim ukrepom za lažji prehod kolesarjev (in pohodnikov). Vhodi v ograjena področja so tudi opremljeni s tablami, ki tretje osebe (pohodnike in kolesarje) opozarjajo na prisotnost živine.
Praksa: Kolesarki parki (avstrijski model):
Ukrepi za zavarovanje živine na pašnikih se sprejmejo skupaj s pašnimi skupnostmi in lastniki zemljišč. Vključujejo izrecno opozorilo uporabnikom kolesarskih parkov, da posamezna proga parka prečka področje, kjer se izvaja paša. Obenem se izvajajo tudi ukrepi za lažji prehod kolesarjev mimo ograj – “nihajna vrata”. Poudariti je treba, da kolesarski parki v tujini velikokrat funkcionirajo na področju delovanja pašnih skupnosti – upravitelji kolesarskih parkov za obratovanje te vrste športnih objektov v času pašne sezone pridobijo tudi soglasje le-teh.
Poročilo z januarskega sestanka predstavnikov PZS in SKP, na katerem so se med drugim strinjali tudi o potrebi ureditve in spodbujanje kolesarskih parkov na za to primernih področjih, kot so npr. gorski turistični centri.
Naslovna fotografija foto A.D.
