Veliko razlikovanje med kolesi in motornimi vozili s podpisom Zavoda RS za varstvo narave in MOP v zaključenem mednarodnem projektu, vizija Pohorje 2030 pa z žegnom direktorja direktorata za turizem.
Mednarodni projekt NATREG se lahko sliši kot nekaj, kjer partnerji za obsežne študije izstavljajo račune za evropska sredstva, potem pa se v resničnem življenju ne zgodi nič. Projekt, katerega vsebino najbolje opiše stavek “Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj“, se je zaključil lani.
V okviru projekta je bil za pilotsko območje Pohorja izdelan Predlog načrta upravljanja in conacija bodočega parka Pohorje (pozor, naravnega parka, ne kolesarskega). Slednje je pomembno, ker so avtorji pri omejitvah voženj z vozili zavestno uporabili besedno zvezo motorna vozila in tako razlikovali med motornimi vozili in kolesi. V sedanji conaciji gozdnega prostora je bilo skoraj celotno Pohorje za kolesarje “no ride zone”.
Stranski produkt projekta NATREG je neformalna skupina za Pohorje, ki je oblikovala vizijo Pohorje 2030. Pred dnevi so jo predstavili na posvetu v Mariboru, prisoten je bil tudi direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo mag. Marjan Hribar. Mag. Hribar, ki pred časom še ni znal odgovoriti na novinarsko vprašanje o konfliktnosti promocije kolesarskega turizma in zakonskih prepovedi kolesarjenja v naravi, je v svojem prispevku izpostavil nujnost po drugačni pravni urediti kolesarjenja od tega, ki ga najdemo v osnutku Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju.
Še pomembnejše od podpore kolesarstvu s strani omenjenega direktorata je to, da je bil vodilni partner projekta NATREG Zavod RS za varstvo narave, takoj za njim pa je navedeno Ministrstvo za okolje in prostor.
Če se bo iz tega navdušenja rodila kakšna kolesarjem prijazna odločitev še pred letom 2030, ko bomo nekateri tako ali tako samo še za na špecjalke, bomo pa še videli.
Objava v blogu Slovenske kolesarske pobude s povezavami na pomembne dokumente projekta NATREG.
