Nekaj razmišljanja o izvensezonskem kolesarjenju na dveh primerih, o katerih je bila debata na Tabli. Se da preslikat tudi na druge lokacije in druge letne čase.
Mila, mokra zima, pa se pojavi še kakšna nova težava za kolesarje. Naprimer prekomerno obremenjevanje razmočenih poti. Imamo celo primer poti, ki za kolesa ni prepovedana, saj je čez mejo v Italiji. To je med slovenskimi kolesarji zelo priljubljeni Matajur oziroma spustu z njega proti Benečiji. Pa o nezadovoljstvu italijanske planinske zveze (CAI) nad kolesarjenjem še ni bilo nič slišati, dokler letos tam niso izvedli dirke v spustu s skupinskim štartom. Planinskim potem grozi zaprtje za kolesa, tako da (in morda tudi brez tega) so kakšni skupinski naskoki, prevozi pod vrh z avtomobili in vožnja v mokrih razmerah, ko za kolesarji ostane veliko več sledi, povsem odveč.
Tako je na negativen odziv na Tabli naletelo tudi vabilo na skupno turo na Matajur 26. decembra. Seveda bi kdo šel, ko se mu dvigne, kdo drug pa bi rad v naslednji (suhi) sezoni tam kolesaril brez slabe volje, ki je imamo dovolj že na naši strani meje.
Pa še Nanos
Pri Nanosu, ki nam v zimi nudi prijetne kolesarske turice ne predaleč od prestolnice, v spodnjem delu tudi v prijetnem zavetju pred burjo, je položaj malce drugačen. Prepovedano je tako ali tako povsod, kolesarjev pa je veliko. Konfliktov ni prav veliko, saj se vrli planinci skoraj brez izjeme z avti zapeljejo do lovske koče, od koder se peš odpravijo do vrha. Kolesarji se vzpenjajo po cesti in se po stezicah dosti več spuščajo v spodnjem delu, pod lovsko kočo.
“Tam nekje” je tudi odličen odsek, ki so ga lokalni fantje zgradili na roke. Razen kolesarjenja na dan planincev, ko gre pohod iz Podnanosa do vrha, je tam težava očitno o prometu z avtomobili v službi prevažanja kolesarjev proti vrhu, nekaj pa tudi zaradi prevelike frekvence in razpadanja na žuljih zgrajenih progic. Kar bi spet lahko letelo tudi na uporabo v mokrih razmerah.
V glavnem, z občutkom! Pa priskočit na pomoč, če se kaj vzdržuje. In še en dober predlog iz debate: pojdi v lokalno gostilno kaj spit in pojest, pa ne boš več le “Ljubljančan” na kolesu in v avtu.
Na uvodni fotografiji je zimski Matajur, foto Grega Stopar.
