Statistika reševanja ponesrečenih gorskih kolesarjev v minulem letu. Parki, tekmovanja, furanje kar tako … vsega skupaj 20 reševanj.
Na preprost način smo prišli do statistike resnejših gorskokolesarskih nezgod v minulem letu. Na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje med obvestili iskali po korenu “kolesar”. Vključene so nesreče, kjer so posredovali reševalci, gorski reševalci ali gasilci oziroma vse, ob katerih so se odzvali na klic na številko 112. V našem primeru so to poškodbe gorskih kolesarjev, ki jih je bilo potrebno oskrbeti in prepeljati v bolnišnico.
Med tremi parki (v zapisnikih temu ponavadi rečejo “padec na adrenalinski kolesarski progi”) je največ intervencij zabeležil Bike park Pohorje s šestimi posredovanji, sledi Javornik z dvema in Kranjska Gora z enim. Tu niso vključene poškodbe na tekmovanjih, ki smo jih prešteli ločeno, štiri so bile. Izven parkov ali tekmovanj se je pripetilo še sedem takšnih poškodb, ki smo jih po opisu dejstev s precejšno gotovostjo lahko pripisali gorskemu kolesarjenju.
Skupaj smo tako gorski kolesarji v letu 2012 reševalce zaposlili dvajsetkrat. Ob vseh mtb vožnjah bi si upali zapisati “le” dvajsetkrat, a ker gre za resne poškodbe, morda ta “le” ni čisto na mestu. Kolesarje z zlomljenimi rokami, poškodbami ramen, zlomi ključnice, vrezninami in podobno vendarle do pomoči ponavadi spravijo prijatelji ali jim to celo uspe samim. Posredovanje je najpogostejše pri zlomih nog, poškodbah (ali sumu poškodb) hrbtenice, stanjih nezavesti in podobno.
“Le” pa gotovo velja v primerjavi s statistiko pohodnikov, planincev, alpinistov, jadralnih padalcev, tudi kolesarjev v prometu …
Boleča pohorska bera
Za jasnejšo sliko o incidentih smo povprašali upravljalca pohorskega parka Iztoka Kvasa.
“Letos je bilo žal nekajkrat kar hudo, bilo je nekaj težkih poškodb, med drugih dvakrat poškodbi hrbtenice, enkrat zlom stegnenice …” pravi Kvas. “Število poškodb raste z obiskom, pri nas je bil ta lani za 11 odstotkov višji od predlanskega. Z GRS se dogovarjamo, kako za hitrejše odzivanje pri poškodbah uvesti dežurstvo vsaj ob dbeh večjega obiska, torej ob vikendih, praznikih in med šolskimi počitnicami. Zakon nas k temu ne obvezuje, kot je to primer pri smučiščih, a si kljub velikemu strošku želimo to urediti.”
Je pri težjih poškodbah opaziti kakšen trend? “Tri poškodbe so bile na istem odseku, kjer kolesarji zapuščajo progo in nato naletijo na drenažnike, tam jih skušamo bolje usmerjati in opozarjati. Drugih podobnosti ni opaziti, razen te, da med poškodovanimi ni domačih kolesarjev temveč le tujci in gostje iz drugih delov Slovenije, ki slabše poznajo park,” ugotavlja Iztok.
Za konec izvleček iz poročila, ki opisuje enega od dogodkov:
… Na kolesarjenju po lovski poti je kolesar trčil v korenino. Vrglo ga je čez krmilo, tako da je zgrmel v globel petindvajset metrov globoko. Gorski reševalci so poškodovanega kolesarja na kraju mobilizirali in z vrvno tehniko potegnili na pot. …
Na uvodni fotografiji čakanje na helikopter lanskega septembra pod Vitrancem. Takole si nihče ne želi zaključiti dneva v parku. Foto A.D.
