Še zbirka fotografij z aparatov slovenske ekipe in prireditelja v nedeljo končanega tekmovanja za pokal narodov v mtb enduru v Sauze d’Oulx na zahodu Italije, pa nekaj zgodbice in izjavic.
Še zbirka fotografij z aparatov slovenske ekipe in prireditelja v nedeljo končanega tekmovanja za pokal narodov v mtb enduru v Sauze d’Oulx na zahodu Italije. Tudi video enkrat pride.
Pa nekaj zgodbice iz izjavic, poroča vodja slovenske ekipe Nejc Bole:
Minuli konec tedna je v Sauze d’Oulx nad Torinom v Italiji potekalo mednarodno tekmovanje v najmlajši gorskokolesarski disciplini enduro – Enduro Trophy of the Nations, ki se ga je udeležila tudi slovenska zasedba. V Italijo so odšli primorski tekmovalci Primož Štrancar (Geax Orbea), Kristijan Medvešček (KK Črn Trn) in Sebastjan Stres (Kamplc MTB) ter vodja ekipe Nejc Bole (Kamplc) in fotograf Peter Krapež.
Enduro je križanec med vzdržljivostnim in gravitacijskim tekmovanjem, navadno sestavljen iz več etap, kjer morajo tekmovalci prikolesariti na štart etape, v katero je po večini vključen spust z ravninskimi deli in včasih tudi krajšimi vzponi.
V Sauze d’Oulx je potekalo tekmovanje na najvišji ravni, ki se je zopet zapisalo v zgodovino gorskega kolesarjenja. Četrtič zapored in prvič izven Francije je potekal Enduro pokal narodov v sklopu četrte dirke pro serije Superendura, ki je takorekoč italjanski pokal v disciplini enduro.
”Italija je bila edina logična odločitev za gostitelja,” pravi Fred Glo, izumitelj formata in oče francoske enduro serije. ”Po štirih letih superendura smo ugotovili, da so italjanski organizatorji superenduro serije edini, ki lahko izvedejo tako tekmo.”
Sauze se je izkazala kot idealno prizorišče z edinstvenimi lastnostmi, z zabavnimi, a selektivnimi progami. Tako kot mi je tudi vseh ostalih 320 tekmovalcev kljub deževni nedelji odšlo domov s pozitivnimi vtisi. Tekmovalci so se v dveh dneh spopadli tako s soncem, kot tudi dežjem, prahom, blatom in mrazom, a na koncu so v cilj vsi pripeljali nasmejani, čeprav izmučeni.
Sauze d’Oulx smo zapustili polni pozitivnih vtisov, zadovoljni z rezultati naših, ki so se pomerili s tekmovalci iz držav, kjer je ta disciplina precej bolj razvita. Na koncu so naši zaostali le za vsemi tremi reprezentancami Francije, dvema Italije, Veliko Britanijo ter ekipo mednarodno združenih mladincev (ZDA, Francija, Italija). Prav tako se vračamo polni vtisov o odlični organizaciji, kar je bil tudi eden od ciljev te odprave – iskanje znanja in izkušenj v organizaciji enduro dirk. Še enkrat pa lahko povem, da ne bi mogli izbrati boljše tekme, kjer se lahko kaj naučimo o organizaciji.
Upajmo, da bo v prihodnje disciplina pri nas še bolj zaživela in bomo imeli več takih tekem, ter da bodo naši tekmovalci še bolj konkurenčni najboljšim nacijam.
Po izkušnji sta povedala …
Sebastjan Stres: “O enduru sem se naučil to, da je z Javornikom nismo čisto zadeli, hitrostne preizkušnje so bile tu bolj spustaške. Proge so bile tekoče, dolge in zelo zavite, z odseki, ki so bili nekateri bolj DH, drugi pa bolj XC. Omejitve časov za vzpone so bile normalno dosegljive. organizacije je zelo dodelana, tako potek tekmovanja kot aktivnosti med eno in drugo preizkušnjo, hrana …”
Primož Štrancar: “Zakon, kot majhen svetovni pokal. Odlična organizacija, za 320 tekmovalcev, ki so hkrati dirkali na več progah, je štimalo vse do sekunde. Traili so bili vsi enostavni za ispeljat, tudi za manj izkušene. Konkurenca pa … sami svetovni prvaki!”
www.superenduromtb.com
Na uvodni fotografiji prizor z vzpona proti štartu hitrostne preizkušnje, ki je časovno omejen. Foto superenduromtb.com
