28. oktobra 2009

Švicar Urs Huber in Nizozemka Monique Zeldenrust zmagovalca letošnje etapne dirke Crocodile Trophy v Avstraliji. Robič četrti. Zgodba Mateja Mugerlija.

Švicar Urs Huber in Nizozemka Monique Zeldenrust zmagovalca letošnje etapne dirke Crocodile Trophy v Avstraliji. Robič četrti. Zgodba Mateja Mugerlija.

Današnja vodilna trojica pri prečkanju struge

Današnja vodilna trojica pri prečkanju struge, vse foto crocodile-trophy.com

Takole sta danes bežala Jure in Mike

Takole sta danes bežala Jure in Mike

Jure čez vodo

Jure čez vodo

Tudi zadnja tekmovalna etapa se je končala z dvobojem najmočnejših dveh, Huberja in Brentjensa

Tudi zadnja tekmovalna etapa se je končala z dvobojem najmočnejših dveh, Huberja in Brentjensa

Zmagovalka pri ženskah Monike Zeldenrust

Zmagovalka pri ženskah Monike Zeldenrust

Matej Mugerli včeraj s pravimi heroji dirke

Matej Mugerli včeraj s pravimi heroji dirke

Vroča in prašna preizkušnja v Queenslandu je tako končana, čeprav je jutri na sporedu še deseta etapa. A etapa Ayton – Cape Tribulation (49 km, 700 v.m.) bo le paradna in ne bo štela za etapno zmago ali skupno razvrstitev.

Huber je bil danes v cilju takoj za Bartom Brentjensom in je ubranil prednost minute in 20 sekund pred Nizozemcem. Pet minut in pol pozneje je bil v cilju Belgijec Mike Mulkens, 8 minut za njim pa še Jure Robič, enako sta končala v končni razvrstitvi.

Jure poroča:
“Danes sem napadel od štarta in imel za sabo trejega v generalnem, Belgijca, ki mi ni dal niti ene menjave!? Na izredno tehnični in hriboviti etapi sem končal četrti, ravno tako četrti generalno. Poskusil sem vse, kar se je dalo. Imel sem malo smole. pozna se mi tudi pomankanje mtb treninga, a sem vseeno zadovoljen.”

Svojo izkušnjo je danes Matej Mugerli strnil v naslednji prispevek:
“Na dirko me je povabil Jure in ker se mi je stvar zdela zanimiva, nekaj novega, sem se odločil, da grem z njim. Padel sem po 15 km v prvi etapi. Bil je spektakularen padec, kakor je rekel Bart Brentjens, ki je vozil za mano. Bil sem na drugi poziciji in po klancu dol nisem videl kanala za vodo. Letel sem 10 m in pristal na prvem kolesu ter nato na glavi. Na srečo je bil ravno tam novinar, ki mi je pomagal. Poklical je organizatorja in odpeljali so me v najbližjo bolnišnico. Na srečo ni bilo nič zlomljenega, le odrgnine, ki sedaj že izginjajo. Naslednji dan bi lahko štartal s časom zadnjega iz prve etape, a sem dobil vročino in svoj nastop prestavil še za en dan. Zaradi tega nisem smel več tekmovati. Lahko sem se le vozil in opazoval ostale, kako borbajo za vsak meter, za vsako sekundo, za vsako mesto.
Prav tako nisem smel pomagati Juretu, ki je bil za to dirko res motiviran. Prav lepo ga je bilo gledati, kako se bori s samo špico svetovnega gorskega kolesarstva. Proge res niso bile tako tehnične kot so na krosih, a vseeno so bile zaradi slabe, razbite ceste ekstremne. Ne moreš verjet, če ne poskusiš, kako je, če te 5 ur trese kot s hiltijem v roki. Jure je pravi borec. Kljub temu, da je imel dvakrat smolo s prazno zračnico, da je zašel s poti in tako zaostal eno uro, se je tudi zadnjo etapo častno boril do konca.
Jaz pa sem po vsem tem, kar se mi je zgodilo, spoznal novo dimenzijo dirke. Se pravi, da nisem videl le tekmovalne plati dirke, ampak tudi to, kar se dogaja v ozadju. V osmi etapi sem po prvi okrepni postaji počakal zadnjo grupo in tako s štirimi kolesarji več kot 8 ur in pol kolesaril pod peklenskim soncem. Spoznal sem, da ni le profesionalec Urs Huber, ki trenira in živi od gorskega kolesarstva, zmagovalec te dirke, ampak so tudi oni, možje iz zadnjih vrst, zmagovalci dirke. Vsak strmejši vzpon gredo peš, ter se nato spustijo v dolino, na vsaki okrepni si vzamejo čas, si oddahnejo in nato skupaj krenejo cilju naproti. Če je kdo v težavah, si pomagajo, se počakajo. Vsak dan kolesarijo 7, 8, 9 ur, to je 3, 4 ure več, kot je na kolesu zmagovalec etape. Kapo dol takim šampionom.
Jutri je na sporedu še zadnja etapa, vendar ne šteje ne za generalno razvrstitev ne za etapno zmago. Le 50 km turistične vožnje, kjer bomo vsi zmagovalci, vsi, ki smo se te dirke udeležili.
Za zaključek bi rad dodal, da dirko priporočam vsakemu, ki si želi avanture, divjine, nepozabne Avstralije.”

Matejevemu torkovemu dejanju je stran CyclingNews posvetila novičko >>

Vrstni red 9. etape Cooktown – Ayton (124 km, 1.900 v.m.)
1. Bart Brentjens (Niz) 4;25:36
2. Urs Huber (Švi) +0:01
3. Mike Mulkens (Bel) +5:32
4. Jurij Robič (Slo) +13:38
5. Tomaš Kozak (Češ) +14:16

Razvrstitev po 9. etapi

moški elite
1. Huber 33;59:06
2. Brentjens +1:20
3. Mulkens +1;09:27
4. Robič +1;41:31
5. Kozak +2;05:54

ženske
1. Monique Zeldenrust (Niz) 41;45:35

master 1
1. Isaac Tonello (Avs) 37;08:00

master 2
1. Milan Špolc (Češ) 36;32:57

Razvrstitev po točkah
1. Brentjens 150
2. Huber 130
3. Mulkens 57
4. Robič 44
5. Josh Prete (Avs) in Kozak 12

Povezave:

www.crocodile-trophy.com

Sledite nam