22. marca 2018

Worcester – Wellington, 113 km, 1800 v.m. Uroš je šel z avtobusom, Bobi solo. Spredaj pa spopadi in preobrati, a brez sprememb v skupni razvrstitvi.

Četrta etapa preizkušnje v Južni Afriki je iz Worcestera vodila do Wellingtona, 113 km s 1800 m vzponov.

Iz ekipe mtb.si je bil tokrat prvič na štartu le Bobi. Uroš si je dokazal, da je trmast, a se hkrati vprašal “Po zdravju”. Sicer pa je kot vsak dan najbolje, da izvemo neposredno od njega. Uroš je odtipkal:

Tveganja je enkrat preveč

Jutro se je začelo z bolečinami, tako fizičnimi kot psihičnimi. Čeprav je Bobi včeraj zaspal že ob osmih, sem sam bil bitke. Vnet żivec v zapestju in hlajenje opeklin. Ko sem zaspal, sem se že zbudil ob glasnem jutranjem pozdravu z dudami. Psihično na dnu, ker sem vedel, da z etapo ne bo nič. Pozitivno sem želel vplivati na Bobija, da bo štartal kot zna le on, sam pa sem moral skozi nekaj birokratskih stvari glede prevoza do naslednjega baznega kampa.

Težko je, ko moraš zapustiti dirko, še posebej, ker so noge prave in je tvoj ultimativni izziv nekje na polovici, a že po včerajšnjem posvetu z zdravnico mi je postalo jasno, da tvegam preveč. Bobija sem pospremil do štarta in mu nudil osnovno pomoč, mu dal še nekaj svojih reči (dodatno bombico CO2 in člen za verigo), ga objel in dejal, da se vidiva čez sedem ur.

Bobi našpičeno od štarta

Ni kaj, želja je, forma tudi in razen bolečine v desnem palcu je vse ok. Požene se v napad in kot mi je zaupal, je bil prvi del etape peklenski. Sipek pesek, skoraj kot mivka. Na treh odsekih, vmes pa kratki hupserji, posejani z ostrim kamenjem. Noro, je rekel.

Nekje okoli tretje okrepne točke je moral uporabiti nekaj zraka za prednji plašč, nato pa v še en peklenski klanec. Temperatura v brezvetrju je šla krepko čez 40 stopinj. Klanec pa “štajga” na “štajgo” in to na 20 metrov. Vmes je nekajkrat sestopil s kolesa in ga tiščal ob sebi, nato pa še eno presenečenje. Še en vzpon s sipkim peskom. Spusti niso bili nič kaj tehnični in so bili lažji kot v prejšnjih treh etapah, a so bili vzponi bolj zaj… kot prej.


Zmagovalca etape Centurion Vaude, foto Greg Beadle/Cape Epic/SPORTZPICS

Današnja kraljeva

Ne po višincih, niti po dolžini, temveč zaradi dolgega asfaltnega vzpona po žgočem soncu. A Bobi je dodal, da tisti vzpon ni nič takšnega, temveč te iztroši prvih 60 kilometrov, saj v tako zaviti konfiguraciji težko najdeš ritem.

Na cilju

Polovica jazbečevega dueta, ki ga podpirajo St. Rich bike wear, Kult Solkan, Named Sport in Specialized, nadaljuje svojo pot do konca in kot je po prihodu skozi cilj izjavil Bobi: “Bemuboga, s tahudga smo ven.”

Kaj bo jutri? 

Ne vem, Bobi je šel spat ob pol devetih, budilko sem mu nastavil na 6:30 in upam, da bo preslišal dude ter se naspal. Jutri je na sporedu vožnja na čas, kar pomeni, da se bodo fantje in dekleta lovili med sabo. Bobiju želimo vse naj naj, jaz pa upam, da si ne bo iskal drugega partnerja za 4 Islands čez slabe 3 tedne.

Aja! Afriški fast food je odličen!

Na čelu pa …

Pri moških sta etapo dobila Daniel Geismayr in Nicola Rohrbach (Centurion Vaude), že zmagovalca prologa, a ostajata na 4. mestu skupne razvrstitve.

Manuel Fumić in Henrique Avancini (Cannondale Factory Racing), ki sta bila tarča napadov tekmecev v sredo in tudi izgubila rumeni majici vodilnih, sta tokrat trgala po zahtevnih enoslednicah in si prikolesarila že nekaj prednosti, a naposled sta imela tudi onadva nekaj tehničnih težav in nista ubranila napada poznejših zmagovalcev. Končala sta na 5. mestu.


Fumić in Avancini sta trgala single, a nista imela sreče do konca. Foto Sam Clark/Cape Epic/SPORTZPICS

Z drugim mestom sta skupno vodstvo ubranila Jaroslav Kulhavy in Howard Grotts (Investec Songo Specialized), na tretje sta tokrat priletela Španec Francesc Guerrera Carretero in Portugalec Luis Leao Pinto (Buff Scott MTB). V skupni razvrstitvi je drugi Cannondale ter tretja Alban Lakata in Kristian Hynek (Canyon Topeak).

Pri ženskah pa brez presenečenj: Annika Langvad je za svoj rojstni dan s partnerko Kate Courtney (Investec Songo Specialized) z osemminutno prednostjo dobila še eno etapo, njuna prednost v skupni razvrstitvi znaša še celih 32 minut.

Kot je omenil že Uroš, bo petkova peta etapa vožnja na čas. Dolga bo 39 km z višinsko razliko kar 1430 metrov. Kratko in na polno iz Wellingtona in nazaj.

www.cape-epic.com

Na uvodni fotografiji nepremangljivi Langvad in Courtney, foto Ewald Sadie/Cape Epic/SPORTZPICS

Sledite nam