Minuli konec tedna je bilo v Sankt Wendlu v Nemčiji svetovno prvenstvo v ciklokrosu ali krajše cx-u in zato je v glavah uredništva nastala ideja, da se malce posvetimo disciplini, ki nima nič in hkrati veliko skupnega z gorskokolesarskim krosom.
Minuli konec tedna je bilo v Sankt Wendlu v Nemčiji svetovno prvenstvo v ciklokrosu ali krajše cx-u in zato je v glavah uredništva nastala ideja, da se malce posvetimo disciplini, ki nima nič in hkrati veliko skupnega z gorskokolesarskim krosom. Zadnji daljši prispevek na to temo je bil na naši spletni strani objavljen daljnega leta 2008, ko je ekipa mtb.si obiskala Treviso in od blizu ujela vzdušje, ki ga ponujajo tovrstne prireditve.
Kdaj in kako?
Že stoletje in drobiž stara disciplina, katere korenine naj bi izvirale iz Francije (o tem so si mnenja deljena). Prve ”uradne” dirke so se odvijale prav v Franciji in čeprav so bile to le bolj obrobne, lahko bi rekli vaške dirke, so cestni kolesarji ugotovili, da bi bil ravno tak način treninga zelo primeren za zimsko pripravo na spomladanske zaresne cestne dirke. In leta 1903 se je odvila prva uradna ciklokros dirka imenovana cross cyclopedestre in se je odvijala v mestu Ville d’Aray, kjer se je končal tudi prvi Tour. Oče te dirke gospod Lefevre, tudi eden tistih, ki so organizirali prvi Tour De France, je ciklokros utemeljil na nekako takole: Kolesarja si predstavljam kot vojaka, ki mora priti do cilja po vsakršnem terenu, ne samo po cesti. In tako je ciklokros začel vsebovati vse tiste elemente, ki jih pozna tudi novodobna disciplina.
Prvo svetovno prvenstvo so priredili v Parizu leta 1950, mednarodna kolesarska zveza pa je ta šport uvrstila na svoj seznam nekaj let prej. Mednarodne dirke so prirejali že od sredine dvajsetih let 20. stoletja.
In kaj sploh so značilnosti ciklokrosa?
To je tekmovanje na krožni progi, ki vsebuje različne podlage od asfalta, prek makadama, pa vse do umetnih in naravnih preprek, kot so stopnice, jarki, pločniki, ter kratki strmi vzponi, kjer je potrebno kolo oprtati na ramo. Krog je ponavadi dolg med dvema in pol ter tremi kilometri in vsebuje vse zgoraj naštete elemente, ki so začinjeni z blatom, snegom, včasih tudi z mivko. Devetdeset odstotkov proge je ponavadi prevozne, ostalo mora kolesar prehoditi oziroma preteči. Dirka običajno traja uro in krog. Kolesa so podobna specialkam, le da so obročniki obuti v ”krampaste” in malo širše plašče, zavore so cantilever, to so tiste predhodnice ”modernejših” V- zavor. Kot posebnost velja omeniti tudi to, da se med dirko lahko zamenja kolo.
Običajno so dirke zelo dobro obiskane, od nekaj tisoč pa tja do nekaj deset tisoč gledalcev se zbere na prizorišču. In le ti običajno s svojim navijanjem in veseljačenjem naredijo prav poseben šov. Predvsem v Belgiji in na Nizozemskem je ciklokros medijsko zelo prepoznaven in ga v času dirk, tudi tistih manj pomembnih, prenaša kar nekaj televizijskih postaj. Pa tudi tekmovalce, zvezdnike tega športa, častijo kot male bogove.
Asi blatnega ”specialkarstva”
Glede na to, da je ciklokros še vedno najbolj popularen v Belgiji, na Češkem, Nizozemskem ter še nekaterih ostalih državah, denimo v Franciji ter Nemčiji, prihajajo največji zvezdniki ravno iz prvih dveh.
Sven Nys (Belgija)
Legenda CXa, svetovni prvak iz leta 2005 (takrat je osvojil tudi svetovni pokal), je začel kolesarsko kariero v BMXu, kjer je nanizal osem naslovov belgijskega prvaka. V ciklokrosu skorajda ni izpustil dirke, po njem so poimenovali tudi dirko (GP Sven Nys), ki se odvija v njegevm rojstnem kraju, mestecu Baal. Na ”svoji” dirki je v dvanajstih nastopih, prirejajo jo od leta 2000, zmagal kar desetkrat in le dvakrat je moral priznati premoč tekmecem. A Nys ne bi bil Nys, če se ne bi preizkusil tudi na gorskem kolesu. Tako je na svoji drugi dirki v olimpijskem krosu osvojil naslov državnega prvaka, na OI v Pekingu 2008 pa se je uspel pripeljati v prvi deseterici. Nys velja za najboljšega novodobnega ciklokrosista, saj je nanizal že preko tristo zmag.
Zdenek Štybar (Češka)
Je nesporni kralj zadnjih dveh sezon, vsaj kar se tiče svetovnih prvenstev. Čeprav ga je v tej sezoni pestila poškodba kolena, je vse podredil svetovnemu prvenstvu, kjer je branil naslov. Zato je izpustil nekaj tekem svetovnega pokala ter drugič zapovrstjo postal najboljši. Prvič je oblekel mavričasto majico na domačih tleh, drugič pa mu je to uspelo v nemškem St. Wendlu minulo nedeljo. To je bila tudi zadnja velika Štybarjeva dirka v ciklokrosu, kajti s prvim marcem začne dirkati na cesti, saj je podpisal z ekipo Quick Step. Na seznamu šestindvajsetletnega Čeha pa je še ena velika ”stvar” – olimpijske igre v Londonu 2012, a ne na cesti, temveč v gorskokolesarskem krosu.
Niels Albert (Belgija)
Še en Belgijec, ki je kolesarski šport spoznaval na kolesu BMX, kjer je bil dvakrat najboljši v državi, je v ciklokrosu začel zmagovati že pri sedemnajstih letih. Leta 2009 je postal svetovni prvak, v letošnji sezoni pa je s štirimi zmagami v svetovnem pokalu zaključil sezono na prvem mestu.
Svetovno prvenstvo 2011 ali ”učenec dal lekcijo učitelju”
V nemškem St. Wendlu, ki ga poznamo tudi gorski kolesarji, saj je bilo na tem prizorišču tudi evropsko prvenstvo 2009, se je po šestih letih zopet bil boj za lovoriko najboljšega. Kljub napovedim, da bo proga izredno blatna, to naj bi predvsem odgovarjalo Belgijcem, je bilo blata ravno prav in zato je bil krog sorazmerno hiter. V moški konkurenci so bili favoriti trije in sicer Albert, Štybar in Nys. Kmalu, že v drugem krogu je odpadel Albert, ki je moral predčasno na menjavo kolesa, spredaj je bila dirka vseskozi izenačena saj je bilo skupaj okrog deset tekmovalcev, med njimi tudi stari znanec gorskokolesarskih dirk, Cannondalov Marco Aurelio Fontana, ki je dolgo časa držal korak z vodilnimi, a na koncu se je moral zadovoljiti s sedmim mestom. V ospredju sta se izmenjevala Nys in Štybar, tri kroge pred koncem pa je Štybar potegnil in le s težavo mu je sledil Nys. Na koncu je zaostal za osemnajst sekund, za tretje mesto pa so se ”udarili” Belgijec Kevin Pauwels, Francoz Mourey, Nemec Walsleben ter Klaas Vantornout, prav tako iz Belgije. Najnižjo stopničko si je prislužil Pauwels.
In tako je Zdenek Štybar na prizorišču, kjer sta leta 2005 z Nysom postala svetovna prvaka, prvi v kategoriji do 23 let, drugi pa v elitni konkurenci, dokazal, da je zasluženo drugič zapored osvojil prestižno lovoriko in s tem preprečil Nysu osvojiti drugi naslov na istem mestu, kjer je kronal svojo najboljšo sezono do sedaj.
Med ženskami je dres z mavrico že četrtič oblekla Nizozemka Marianne Vos, ki je za seboj pustila Američanko Katie Compton in Čehinjo Katherino Nash, ki jo poznamo tudi kot tekmovalko na gorskem kolesu v dresu Luna mtb Teama.
