Pognal sem se po ravnini, šel v prvi zavoj in tako sem nadaljeval eno uro. Peklensko uro resnice.
V resnici vrjetno eden najpreprostejših (in najprestižnejših) rekordov, kar jih (tisto lepo, cestno) kolesarstvo pozna. Za eno uro se atlet poda na ravno podlago, običajno leseno in v kontroliranem okolju in atmosferi s kontroliranim ritmom poganja kolo, najhitreje možno. Dolžina, ki jo prekolesari, je povprečna hitrost, s katero je vozil eno uro. “Koliko kilometrov na uro si vozil?”
Rekord na uro s skirojem in nagnjena kolesarska steza
V teoriji bi v tujini takle rekord moral tudi zgledati tako. Lesena zloščena podlaga, strmo nagnjena za večji moment, kontrolirano okolje, striktne diete, treningi in “nutricionizem”, pri nas pa se to hitro preimenuje v Rekord na uro s skirojem, na nagnjeni tekaški progi, z uničeno podlago in velikim belim napisom. Največkrat se znotraj nje igra bolj popularen domači šport – fuzbal, na obrobju pa podijo otroci s poganjavčki. Kako bi lahko otroku rekel ne, a ne?
Zakaj za vraga?
Zato, ker “lahko”, bi bil odgovor v večini primerov, v resnici je pa težko. Čeprav sem na začetku prisiljen odgovoriti na nekaj vprašanj, ki so se porodila bralcem in sledilcem:
Odg.a.: 1.)a: “Nobedenega od edinih dveh doslej znanih Rekordov niso odobrili pri UCI. Našega smo izmerili z dvema različnima napravama Garmin, Garmin Edge 800 in ročno uro HR.
Odg.b.: 1.)b Čas smo na “zemlji” izmerili z dvema štoparicama in enim 20 m dolgim metrom.
Prav slednji je pokazal najnatančnejšo meritev 38,154 km. In naj bo ta tudi merilo Rekorda.
Odg. 2.)a: Moje kolo ni bilo fixed gear, zaradi horizontalnih čeveljcev (dropoutov), in ker sem prestave menjal točno 3x. (2x od tega, da sem prišel dol s kolesa)
TEČNO. MAR NE? Sicer smo si pa sami krivi, kaj smo mu pa rekli svetovni record.
Zakaj ne raje s skirojem?
V bistvu smo se tokrat, ker res ne maramo skirojev, raje odločili za Cargo različico “messlajfa”, kjer si fantki raje kot dolžino spolovila in obritosti nog merijo v nekoliko koristnejših, a nič kaj manj absurdnih disciplinah, kot je koliko je kolo težko, veliko, koliko tovora prenese, in kako hitro se z njim lahko zapodiš po tisti leseni podlagi.
Pozor “GEEKTALK”
Sam sem izbral kolo danskega proizvajalca Omnium Cargo L, żeleznega dostavljalca – 20- in 28-palčnih koles. “Oversized downtube” mu daje trdnost in najnižje težišče, znotraj katerega Cargo kolo ostane “navadno kolo”.
Opremljen je bil s tekmovalnim BMX obročem, guma je bila široka 1,90 palca, zavore so bile na diske, kar nas ni prestrašilo, saj so po mnenju UCI do včeraj bile izjemno nevarne v primeru padca.
Ta isti UCI, ki naj bi meril čas in uradno potrdili verodostojnost rekorda, če le ne bi imelo kolo sprednjega obročnika velikosti 20 palcev, in do nedavnega nevarne rezilne disk zavore.
Gonilni in menjalni sklop je bil v celoti ranga Dura Ace proizvajalca Shimano. Prednjega menjalnika nismo potrebovali (ker na velodromu NE TRESE, in valda rabiš samo taveliko šajbo). Fajfa Thompson “Klikajočih120”, hipsterski 8-bar Bullhorni (ogromno izrazov bi bilo vrjetno dobro “poguglati”, če že ne kaj drugega, preden se gre na RHC). Aero nastavka sta bila potovalna 3TTT s kolesa, ki je prevozil Tuscany Trail, lastnika Jureta Šajna. Karbon disk, ročno delo Dr. Karbona iz poznih 90ih (?), sedalo Prototipna Lupina Berka in tako naprej. Sprednja plata je bila ResLahka in navrtana.
V petek zvečer rešujemo svet!
Vse je šlo po nekem vzoru stvari, ki smo jih gledali po televizijskih ekranih. Ravno tako se ti prikradejo v misli vsi tisti “bistri in poznavalski” komentarji, ki si jih za šankom raztegnil med prijatelje, tipa: “Poglej! A vidiš, kako premika hrbet, kot kaka postrv. Išče vse atome energije v telesu! Težko, da mu bo uspelo!” Število in sočnost komentarjev se seveda stopnjujeta, bolj ko se bližamo koncu prenosa.
Naenkrat si pa ti tam, na kolesu. Taka kolesarska različica ali bolje rečeno križanec Trumanovega šova in Forest Gumpa dostavnih koles.
Priprave in nutricionizem
Pizza in kosmiči+jogurt pa solata.
Končno sam potek rekorda (ali “ta zanimiv del, če ste večino zgornjega preskočili”)
Seveda je nujno vsako poročilo začeti z izgovori: “Res je pihalo!” In dejansko je res težko vedeti, kaj lahko pričakuješ. Sam sem bil vajen veliko bolj stresnih, skupinskih tekem, zato je naravnost prijal odmor v TT disciplinah (Time Trial).
Na podlagi treninga se odločiš za nek cilj, če strukturiranega treninga ne razumeš v celoti, moraš biti optimist in trmast.
Sam sem se kljub nasvetom ekipe odločil za 40 km/h in si ga razdelil nekako tako – kljub vetru prve pol ure večino časa poskušam voziti med 38km/h v vetru, in 40 km/h v zavetrju, v drugem delu dvignem na 42 km/h.
Vmes mi je na 25. minuti začlo mrtvičiti roke, zato sem tempo znižal na predlaganih 38 km za nekaj krogov. Ostali podatki so najverjetneje zgodovina
(oziroma vidni tule).
Res je, da se najbolj boriš sam s seboj. Samemu se mi je na začetku dozdevalo, da čas mine hitreje z napevi Istranove, ampak sem zelo hitro preklopil na ansambel Leechfeast.
Minute začneš na neki točki šteti kot petice, nato desetice. Najdaljših je prvih in zadnjih deset minut. Vmes se ti zgodi cel svet. Na 36.kilometru se ustavi za 25 sekund v tvoji glavi, nasmešek in vlažno lice od solze, od tu naprej je vse le še desert. Ampak tak, res sladek.
Zaključna misel
Kot zaključno misel bi uporabil citat Marka Šajna, takrat kolumnista in mehanika kolektiva Pici Bici:
“Zberi kolikor prijateljev želiš, tako je lažje. Vendar nikoli ne nehaj voziti zase. Na bolečino sčasoma pozabiš in jo sprejmeš kot del igre.
Spomini, ki ostanej,o so tisti, v katerih si živel svoje življenje; “Na Polno!” (prevod sem si dovolil narediti sam, upam, da Marko tega ne zameri)
Disclaimer, oziroma kolofon
Vso orodje, ki je bilo uporabljeno pri podiranju rekorda na terenu, smo si naredili sami!.
Z navedbo, da je bil podrt Svetovni Rekord, nismo želeli oškodovati nikogar, ki se mu zdi, da je njegov Rekord verodostojnejši od našega.
Hvala Lani in Slobu, Domenu Ožbotu, Musguard, Karussell Cycles, Pici Bici, Luka “Tamau-tamau” Blejec, Jure Šajn, Samo Čede, Dobra Vila, Manual For Speed, AACK, MTB.si, Marku Šajnu, Maši iz Save Kranj in vsem, kakorkoli vključenim v to avanturo, na dan 21. 6. 2018, ko sem v eni uri prevozil 38,154 kilometra, in podrl Svetovni rekord. Zato si zapomnit naslednje otroci: Sanje obstajajo!
Besedilo svetovni rekorder Bor Čeh
Foto David Krevs, Karussell Cycles
Preberi še:
Borovih 38,154 kilometra v eni uri
