Casio GShock
Ride Loose Riders Wheelbase Freestyle Giant Ciklo Centar
18. februarja 2010

Vse, kar ste želeli vedeti o smučarskem krosu, pa niste imeli koga vprašati. Disciplina, ki ima veliko skupnega z gorskokolesarskim štirikrosom in že zato pritegne zanimanje bajkerjev. Te dni na OI.

Vse, kar ste želeli vedeti o smučarskem krosu, pa niste imeli koga vprašati. Disciplina, ki ima veliko skupnega z gorskokolesarskim štirikrosom in že zato tako kot deskarski kros pritegne zanimanje bajkerjev.


Takole na tesno gre včasih čez ciljno črto - fotofiniš (foto FIS)

Takole na tesno gre včasih čez ciljno črto – fotofiniš (foto FIS)


Boj pri smučarjih (foto Grega Stopar)

Boj pri smučarjih (foto Grega Stopar)


Simboličen prikaz proge za kros - smučarski ali deskarski

Simboličen prikaz proge za kros – smučarski ali deskarski


Saša Farič v modrem (foto Grega Stopar)

Saša Farič v modrem (foto Grega Stopar)


Saša v modrem letos že na tretjem mestu na tekmi svetovnega pokala v Kanadi (foto Gaku Hirasava)

Saša v modrem letos že na tretjem mestu na tekmi svetovnega pokala v Kanadi (foto Gaku Hirasava)


Filip Flisar v vodstvu letos v Avstriji (foto Grega Stopar)

Filip Flisar v vodstvu letos v Avstriji (foto Grega Stopar)


Od gorskega kolesarstva si danes drznimo pokukati malo vstran. Razburljiv deskarski kros smo na OI v Vancouvru že videli. Drugič je bil na sporedu iger, njegov sorodnik smučarski kros pa bo premiero doživel tokrat, s tekmo smučarjev v nedeljo 21. t.m. in smučark dva dni pozneje.

V vsaki tekmi bo po en slovenski predstavnik. Mariborčan Filip Flisar pri fantih, tudi odličen bajker je, fristajler, ki zna potem, ko zlomi svoje kolo, mučiti še kolo Marka Draguljiča – Kardelja, da je tega kar strah. Velik mojster obrata za 360 stopinj, sicer pa na smučkah po koncu alpske kariere tudi prosti smučar (frirajder, že zmagovalec Freeride Battla na Volgu) in fristajler (državni prvak v disciplini slopestyle). Saša Farič iz Radomelj, ki bo tekmovala v torek, je v smučarskem krosu bolj znana kot Filip, ima že dve zmagi v svetovnem pokalu in srebro v skupni razvrstitvi, pa še bron z X iger. Za trening rada sede na gorsko kolo.

V naslednjih vrsticah izveste vse, kar morate vedeti za poznavalsko spremljanje tekme (zlasti prve olimpijske seveda).

Tehnika je predvsem iz alpskega smučanja. Potek tekmovanj, pravila in taktika pa so najbližje športom na dveh kolesih (z motorjem ali brez), v katerih se dirka s skupinskim štartom. Najbližje je bratu deskarskemu krosu in v bistvu ni predaleč od šprinta smučarskih tekačev. To je smučarski kros, gladiatorska disciplina smučanja.

Potek tekmovanja
Po treningu tekmovalci opravijo kvalifikacijski nastop – posamičen nastop na čas. Najhitrejših 32 se razvrsti v skupine po štiri za prvi krog (osmino finala) tekme na izpadanje.
“Turnirsko” drevo je sestavljeno po principu nosilcev, tako da se 1. in 4. ter 2. in 3. iz kvalifikacij lahko srečata šele v polfinalu, najhitrejša četverica torej šele v velikem finalu. Teoretično, če jim računov ne prekrižajo počasnejši iz kvalifikacij. Visoka uvrstitev v kvalifikacijah torej zagotavlja vsaj na papirju manj nevarne nasprotnike, pa še boljša štartna mesta (beri: Štart).
Prva dva čez ciljno črto v vsaki skupini nadaljujeta v naslednji krog tekmovanja, tretji in četrti se selita med gledalce in dobita uvrstitvi po krogu, ki sta ga dosegla, in po svojem kvalifikacijskem času.
Osmina finala, četrtfinale, polfinale in na koncu mali finale za uvrstitve od 5. do 8. ter veliki finale za uvrstitve od 1. do 4. mesta. Za najboljšo osmerico torej skupaj s kvalifikacijami kar pet tekmovalnih nastopov.

Proga
Na ne prestrmem in ne prepoložnem terenu (nekje med 12 in 20 stopinjami) in na dovolj široki smučarski progi. Čas: med 45 sekundami ter minuto in pol. Označena je s trikotnimi zastavicami, znanimi iz alpskih deskarskih tekmovanj.
Prvi del po štartu praviloma čim dlje vodi naravnost, da se skupina raztegne na različnih objektih (valovih in skakalnicah). Sledijo različni zavoji, z naklonom, brez njega ali celo v skoku, vmes pa še drugi objekti: valovi ali “rolerji”, najrazličnejše skakalnice, kompresije … Dobra proga omogoča različne linije in nudi priložnosti za prehitevanje.

Oprema
Veleslalomske smuči, največkrat ravne palice, malenkost daljše od običajnih, za dober štartni odriv. Seveda čelada in ščitnik za hrbtenico. Da se tekmovalci v krosu že po videzu od alpskih, pravila določajo, da oblačila na hlačnicah in rokavih ne smejo biti pretesna, omejeni so tudi materiali oblačil.

Štart
Štiri štartna mesta z ročicami za odriv, nastavljivimi po višini. Vratica padajo navzdol.
Štartno mesto prvi izbira najhitrejši iz kvalifikacij, nato drugi, tretji … Pomen dobrega štartnega mesta (ponavadi je to notranja linija glede na prvi zavoj) je odvisen od proge. Nekje je vredno zelo veliko.
“Skiers ready …” (smučarji pripravljeni) … “Attention …” (pozor) zakriči štarter in vsa vratica padejo hkrati. Zaradi težkih razmer brez elektronike ali pnevmatike, zgolj z glasom in mehanskim proženjem.
Tudi če je proga dolga in široka, je dobro biti spredaj že po štartu. Zato tekmovalci treningu štarta posvečajo veliko pozornosti. Eksplozivnost pri odrivu, moč, tehnika odrivanja s palicami … skupaj s hitrimi smučmi te to pripelje v prvi zavoj pred tekmeci.

Tehnika in taktika
Dobro znanje alpskega smučanja je v krosu nenadomestljivo. Oplemeniteno mora biti še z znanjem skakanja, tudi na takšnih skokih, ki jih ne najdemo v hitrih disciplinah alpskega smučanja, ter z že omenjenim štartom.
Potem je tu še zvitost, prekanjenost in izkušenost v neposrednem boju s tekmeci. Vajenost ropota okoli sebe, pršenja snega v obraz, šviganja palic in smuči okoli glave.
Ko si spredaj, je pametno venomer smučati tesno linijo in dajati zasledovalcem čim manj možnosti za prehitevanje, a spet obdržati dovolj hitrosti, da na odprtih delih ni kdo hitrejši. Če smučaš zadaj, moraš iskati luknje, priložnosti, izbirati hitro linijo. Odvisno od priložnosti, razmer ali družbe ob bokih se splača držati snega ali leteti po zraku.
Zaradi vsega tega so nastopi v krosu marsikdaj napeti do ciljne črte ali celo do odločitve s fotofinišem.

Tega se ne dela
Kros je “kontaktni” šport, zato je podobno kot naprimer v nogometu stik v žaru športne borbe dovoljen. Namerno odrivanje, prijemanje tekmeca in podobno pa se kaznuje s takojšnjo diskvalifikacijo – ne le iz kroga, v katerem je bil smučar pregrob, prekrškar ostane sploh brez uvrstitve!
Močnejši in težji smučarji imajo pri tesnem boju kljub temu nekaj prednosti, zato morajo biti lažji tako hitri in zviti, da se v takšne položaje niti ne zapletajo.

Tekmovanja s skupinskim štartom so znana že iz zgodnjih dni alpskih smučarskih tekmovanj, zato lahko za kros rečemo, da je kros na nek način zelo prvinska smučarska disciplina. Tu je štart, tam je cilj, kdo bo prej!? Le ne uprizarjajte ga preveč vneto na smučiščih …


Povezave:

OI – video finala deskarskega krosa moški www.siol.net/sportal/olimpizem/vancouver_2010/video/2010/02/video_vrhunci_4_dne_zoi.aspx

Ciklo Centar Wheelbase Ride Loose Riders Freestyle Giant
Sledite nam