O novo ustanovljeni ”divji ligi” oziroma neuradnem pokalu v ciklokrosu smo se pogovarjali z Mohorjem Vrhovnikom, enim izmed idejnih vodij in koordinatorjem tekmovanj. Komentar po današnjem preskusu proge.
O novo ustanovljeni ”divji ligi” oziroma neuradnem pokalu v ciklokrosu smo se pogovarjali z Mohorjem Vrhovnikom, enim izmed idejnih vodij in koordinatorjem tekmovanj, v.d. predsednika odbora za gorsko kolesarstvo pri KZS.
Ciklokrosa, tistega pravega dirkaškega v Sloveniji ni že dve desetletji. Od kod ideja za oživitev te atraktivne, predvsem zimske kolesarske discipline?
Občutek imam, da je med tekmovalci, organizatorji in novinarji že kar nekaj let vrela ideja o ponovni oživitvi ciklokrosa v Sloveniji. Vsi smo spremljali tovrstna tekmovanja v tujini in si želeli, da ta šport ponovno pride v Slovenijo. Tekmovalci so v zimskem času pogrešali tekmovanja, novinarji pa v zimskem času niso imeli veliko vročih novic. Ideja za ponovno oživitev ciklokrosa torej ni nova. Potrebovali smo le človeka, ki je dal zagon in je prvi ”porinil voz” z imenom ciklokros. Ta človek je bil Kamničan Luka Žele.
Glede na to, da prihajate iz sveta gorskega kolesarstva – ste se morda pri ustanavljanju nove discipline združili tudi s klubi, ki imajo pod svojim okriljem cestne kolesarje?
Luka Žele je s svojim trenerskim delom pričel na področju gorskega kolesarstva. Ustvaril je mnogo odličnih gorskih kolesark in kolesarjev s svetovno prvakinjo Tanjo Žakelj na čelu. Njegovi uspehi in ambicije so ga pred dvema letoma odpeljali v tujino in od takrat deluje kot športni direktor v cestnem kolesarstvu. Luka torej združuje znanje gorskega in cestnega kolesarstva. Na obeh področjih ima tudi veliko znancev in ob njegovem oddihu v Sloveniji je za zagon ciklokrosa v Sloveniji zadostovalo le nekaj njegovih telefonskih klicev. Najprej smo se dogovorili za sestanek med Calcit Bike Team-GT (Kamnik) in kranjsko Savo (športni direktor Matej Stare živi blizu Kamnika). Obe ekipi sta bili takoj zainteresirani za sodelovanje in kmalu zatem so k projektu pristopili še naslednji klubi: Radenska, Adria in KK Tropovci.
Kako ste se glede nove discipline dogovorili na KZS?
Sam sem pri KZS v.d. predsednik odbora za gorsko kolesarstvo in zato lahko rečem, da je bil KZS o zadevi obveščen. Trenutno niti ne vem, pod kateri odbor bo ciklokros v primeru razvoja discipline padel. Občutek imam, da bodo prve tekme precej podobne gorskokolesarskim tekmam (večina tekmovalcev na gorskih kolesih) le, da bodo proge lažje in hitrejše. Z razvojem discipline pa bo to postal čisto svoj šport s svojimi pravili in značilnostmi. Organizatorji smo se odločili, da prvotno tega pokala ne bomo izpeljali prek KZS, saj je bistvo za hiter razvoj discipline to, da organizatorji nimajo velikih stroškov z organizacijo in jim ne postavljamo pretežkih nalog, ki bi jim jih nalagali pravilniki. Ustanovitev tega ”divjega” pokala bo podobna ustanovitvi gorsko kolesarskega pokala za mlade v letu 2008. Tudi takrat je bila ta ideja izključno interes organizatorjev in klubov, ki delajo z mladimi. V štirih letih pa se je pokal močno razvil. Lahko rečem, da si tudi organizatorji ciklokrosa želimo, da v letu 2013 disciplina pride pod okrilje KZS, dobi pravilnik, uraden slovenski pokal in svoje državno prvenstvo. Morda bo kakšen tekmovalec celo nastopil na svetovnem prvenstvu.
Letos pripravljate serijo dirk. Bo organizator vseh tekem isti ali ste organizacijo prepustili kolesarskim klubom?
Organiziranost te serije dirk bo popolnoma enaka kot je organiziranost pokalov pod okriljem KZS. V serijo dirk bodo torej sestavljale tekme različnih organizatorjev, ki se bodo držali določenih smernic in pravil. Serija teh dirk pod enakimi pravili bo štela za pokal. Dogovor organizatorjev je ta, da je organizacija za prvo leto preprosta in poceni. Bistvo je, da stvar zaživi in se razvija v prihodnjih letih.
Kako je s pravilnikom UCI, ki določa točno konfiguracijo proge, predpisuje opremo, dolžino in težavnost proge?
UCI pravila so res zelo dodelana in natančno predpisujejo vsako malenkost. V Sloveniji je težava ta, da je ciklokros izumrl pred 20 leti in posledično le pravi kolesarji vedo, kaj ciklokros zares pomeni. Pravih tovrstnih koles je na naših tleh zelo malo in zato se mi predpisi glede opreme ne zdijo logični. V letošnjem letu bodo tekmovalci lahko nastopali na kakršnih koli kolesih. V kolikor bi tekmovanje omejili le na CX kolesa, bi se krog potencijalnih udeležencev hitro skrčil. Zato mora organizator pri trasiranju proge upoštevati to, da mora biti proga dovolj hitra, da so tekmovalci na ciklokros kolesih konkurenčni ali celo v rahli prednosti. V nasprotnem primeru bomo ponovno dobili zimske tekme v gorskem kolesarstvu. Glede dolžine samega tekmovanja po kategorijah se bomo držali UCI pravil.
Na zadnjem državnem prvenstvu je bilo sporno ravno to, da je zmagal kolesar na gorskem kolesu, to je bilo ravno v času, ko je gorskokolesarski kros pri nas začel pot navzgor. Kako mislite rešiti takšen problem?
Sam sem bil v tistem času še zelo zelo mlad in o tej temi sem slišal veliko zgodb. Zamimivo je ravno, da zgodba iz ust gorskega kolesarja zveni povsem drugače kot iz ust cestnega kolesarja 🙂 Dejstvo je, da so bili v tistih letih začetki gorskega kolesarstva in v Sloveniji je bilo takrat gorsko kolesarstvo v razcvetu. Veliko ljudi se je vozilo z gorskimi kolesi in na štartu tekem v krosu je bilo zelo veliko tekmovalcev. Med njimi je bilo kar nekaj tekmovalcev zelo hitrih in zanimivo bi bilo videti, če bi bil razplet takratnega DP dosti drugačen, če bi vsi vozili ciklokros kolesa. Marjan Jauk je bil namreč v tistih časih zares vrhunski kolesar. Morda pa imajo cestni kolesarji prav in je bila trasa takratnega DP zares preveč specifična in so imeli veliko prednost tisti na gorskih kolesih.
V prihodnosti bomo morali to težavo reševati tako, da bodo proge trasirane tako, da bodo zelo hitre in bodo imel posledično tekmovalci na ciklokros kolesih prednost. Tako bomo tudi spodbudili tekmovalce k nakupu tovrstnih koles. V nekaj letih pa bomo morali povsem osvojiti UCI pravila in tekmovanja omejiti le na kolesa za ciklokros.
Kaj pričakujete od serije dirk, ki jih pripravljate za letošnjo sezono? Je to samo dopolnitev zimskega treninga ali računate na čisto samostojnost in v prihodnosti tudi specializiranje kolesarjev samo za to disciplino?
Prvo leto bodo ta tekmovanja služila predvsem kot dopolnitev zimskega treninga. Seveda bodo tekmovalci dirke vzeli čisto zares, saj imajo to v krvi. V prihodnosti si v Sloveniji težko predstavljam, da bi se kolesarji specializirali le za to disciplino. Morda bodo sčasoma te tekme vzeli kot pripravo na ciklokros svetovno prvestvo, a kot glavni cilj sezone jim bo zagotovo ostalo cestno ali gorsko kolesarstvo, ki je na sporedu od pomladi do jeseni.
Lahko v prihodnosti pričakujemo tudi državno prvenstvo?
Upam! To je želja vseh organizatorjev. Ob podpori KZS to ne bo problem. Bo pa potrebno narediti dober pravilnik in k sodelovanju povabiti še več cestnih in gorskokolesarskih klubov.
Ali menite, da je v Sloveniji prostor za še eno kolesarsko disciplino?
Vprašanje je povsem na mestu! V Sloveniji je res veliko disciplin in imamo zelo veliko državnih prvakov. Majic državnih prvakov je preveč in so zaradi tega dejstva razvrednotene. Potrebno pa se je zavedati, da vse ostale discipline potekajo v času med februarjem in septembrom. Ciklokros dirke pa bodo na sporedu v zimskem obdobju. V letošnjem letu novembra in decembra.
Veliko gorskih kolesarjev, tudi Jaroslav Kulhavy, se na sezono pripravlja na ciklokrosu, legenda ciklokrosa Sven Nys pa se udeležuje tudi dirk v olimpijskem krosu. Obstaja tolikšna podobnost med disciplinama ali je to zgolj in samo obdobje ne dirkaške sezone za ene in za druge?
Poznam kar nekaj gorskih kolesarjev svetovnega kova, ki med zimo tekmujejo na ciklokrosu. Predvidevam, da jim tovrstna tekmovanja služijo predvsem kot priprava na sezono v krosu. To ostaja njihova prioriteta, saj so zaposleni pri MTB ekipah. Drugi primer je Sven Nys, ki precej uspešno tekmuje v svetovnem pokalu v krosu, a njegovi rezultati na teh tekmah še zdaleč ne dosegajo uspehov v najvišjem nivoju ciklokros tekmovanj. Tudi v cestni karavani je precej kolesarjev, ki v zimskem obdobju vozijo na ciklokros dirkah in obratno. Na podlagi teh dejstev lahko vidimo, da ni nekega pravila in se kolesarji in njihovi trenerji o tekmovanju v različnih disciplinah odločajo predvsem na podlagi planov treninga in njihovih ciljev. V kolikor ima naprimer gorski kolesar cilj, da bo v dobri formi že ob začetku sezone, je zagotovo ena pot do cilja ta, da v zimskem obdobju tekmuje na močnih ciklokros dirkah. Podobnost med gorskokolesarskimi in ciklokros tekmami je zagotovo večja kot med cestnimi in tistimi v ciklokrosu. Če ne v drugem, je podobnost v teku in blatu.
Lokacija dirk in datumi so znani. V katerih krajih oziroma na katerih lokacijah bodo tekme?
Zaenkrat so znani zainteresirani organizatorji. To so: Calcit Bike Team-GT, Sava Kranj, Radenska KD finančna točka, Adria Mobil in KK Tropovci. Ostalih informacij še ni. Razlog za tako malo informacij je v tem, da smo se organizatorji za ustanovitev pokala dogovorili v prejšnjem tednu in sedaj vsi ”na hitro” nabiramo dovoljenja in iščemo lokacije za izvedbo. Če bi videli moj e-poštni predal, bi videli, kako intenzivno se dela na tem projektu.
V kolikor je še kakšen organizator zainteresiran, da priredi ciklokros tekmo v decembru, naj nas kar kontaktira.
Kaj pričakujete od prve dirke?
Pričakujemo lepo vreme in veliko zagretih tekmovalcev. Calcit Bike Team-GT je znan kot dober organizator MTB tekmovanj in lahko zagotovim, da se bomo tudi pri organizaciji te tekme maksimalno potrudili. Tekmovalce pa že v naprej prosimo za strpnost in oprostitev morebitnih manjših napak pri organizaciji. Takšno tekmovanje bomo organizirali prvič, tako kot tudi vsi ostali 🙂
Bo na štartu več cestnih ali več gorskih kolesarjev?
Zelo težko vam odgovorim na to vprašanje. Lahko rečem, da je zanimanje na obeh straneh veliko in upam, da se bo tekem udeležilo veliko cestnih in gorskih kolesarjev.
Veste približno število sodelujočih na prvi dirki?
Upamo na številko med 80 in 100. Sem preveč optimističen?
Bralci-tekmovalci poskrbite, da vas bo še več!
Kdo, po vašem mnenju, ima večje možnosti na tovrstnih dirkah, cestni ali gorski kolesar?
Sam prihajam iz MTB vod in zato stavim na gorske kolesarje. V ženski konkurenci bodo zagotovo prevladovale gorske kolesarke. V moški pa nas lahko preseneti Luka Mezgec. No pa saj Luka je po duši še vedno gorski kolesar.
Je med gorskimi kolesarji, predvsem tekmovalci v olimpijskem krosu, zanimanje za ciklokros?
Tisti, s katerimi sem se pogovarjal, so navdušeni nad idejo. Teh tekmovalcev ni malo in menim, da je navdušenost širša. Slovenski tekmovalci v krosu so v preteklih letih veliko tekmovali na hrvaških zimskih dirkah v krosu po Istri. ”Divje” tekme, kakor so jih poimenovali, so izkoristili kot del treninga in verjamem, da bodo sčasoma tovrstne tekme zamenjali s slovenskimi dirkami v ciklokrosu.
Kako je s pokrovitelji? Je zanimanje?
Organizatorji smo se za tovrstna tekmovanja odločili zelo na hitro in zato praktično nismo imeli časa za iskanje sponzorjev. Menim,da tudi pri tej disciplini sponzorji ne bodo silili do tekmovalcev. A ob dobri organizaciji tekem in z obiskom tekem pravih kolesarskih zvezd, kot so Jani Brajkovič, Gorazd Štangelj, Grega Bole, Simon Špilak,Borut Božič, Tanja Žakelj, Blaža Klemenčič,… lahko pričakujemo, da bo lažje dobiti pokrovitelje kot na tekmah v gorskem kolesarstvu. S pojavljanjem zvezd na tekmah se poveča tudi zanimanje medijev.
Menite, da bo nova disciplina spodbudila trgovce in bodo povečali ponudbo koles za ciklokros?
Upam! Moramo se truditi, da scena spodbuja k prodaji. Od trgovcev pa pričakujemo tudi obratno: da tudi oni spodbujajo sceno.
Hvala za pogovor in obilo sreče pri ponovni umestitvi ciklokrosa na slovenski kolesarski zemljevid.
Mohor po današnjem trasiranju proge v Tunjicah dodaja:
Progo smo danes dokončno strasirali: Metod Močnik, Luka Mezgec, Jure Bitenc in jaz. Mezgec in Bitenc sta bila na progi s CX kolesi, Močnik s cestnim kolesom, jaz pa z XC kolesom.
Vsi smo po določitvi trase progo brez težav odpeljali. Nekatere dele bo potrebno preteči ne glede na to s katerim kolesom bodo tekmovalci štartali tekmo.
Najbolj zanimiv je komentar Metoda Močnika, ki razmišlja celo o tem, da bi se na štart odpravil s cestnim kolesom. Na kolesu bi obdržal običajne gume za cestno vožnjo. Ta komentar lahko vsem, ki vas skrbi, da je proga namenjena MTB kolesom, pove, da je trasa enostavna in tehnično ni zahtevna. Bo pa proga zagotovo fizično izredno zahtevna, saj niti meter proge ne omogoča počitka.
Uvodna fotografija: foto Ridley in Grega Stopar.
