Ostajamo na Koroškem, iz Mežiške doline v Slovenj Gradec. Tomi je bolj kot po svojih tekmovalnih dosežkih postal znan po neverjetnem trailu Partyzanka, ki ga je zgradil blizu doma.
Spustaškega in enduro bad boya Tomija je na verigo pripel Tine Lenart.
Tomi Legner
Vzdevek: /
Kraj: Slovenj Gradec
Starost: 33 let
Pripadnost kluba: klub v nastajanju
Tine: Na MTB sceni te poznamo kot bivšega tekmovalca v spustu in enduru, danes pa graditelja vrhunskih trailov, ki jih sam redno testiraš in marsikoga pustijo odprtih ust.
Že kot mulc si dirkal po mestu s staro Kono. Kaj te je navdušilo in kdaj te je potegnilo v gorsko kolesarstvo?
Tomi: Res je, par let sem tekmoval v obeh disciplinah. Začel sem v DH disciplini kasneje še v enduru.
Takrat mi je bilo všeč trenirati in tekmovati v obeh disciplinah, kajti v obeh sem imel določene prijatle, s katerimi smo skupaj trenirali in hodili na tekme. Takrat še nisem vedel, kaj mi je bolj všeč, v obeh disciplinah sem se imel dobro. Moram povedati, da smo Korošci znani po dobrih tekmovalcih v vseh kolesarskih discipinah in v čast mi je bilo takrat trenirati z njimi, kajti tako sem imel možnost, da sem se učitl od najboljših.
Kot mulc sem si kupil prvo kolo Kono Stuff (cca 18 let nazaj), tako z prednjim vzmetenjem in disk zavorami, to je bilo zame nekaj čisto novega. Takrat sem začel dobivati navdušenje nad kolesom in začelo se je skakanje čez pločnike in stopnice, brez znanja, vse smo morali pobati, včasih je šlo, večkrat ne … In posledično sem večkrat imel kolo na servisu kot doma, ampak voljo pa sem imel. To so bila leta, ko nismo imeli toliko urejenih trejlov, kot jih je danes, včasih smo se pač furali po vlakah in pešpoteh. Da si prišel do vrha, si moral potisnit DH bajk, ki pa za mulca ni bil lahek. Danes je razvoj šel tako daleč, da če želiš doseči vrh, ne rabiš veliko truda (beri: električno kolo).
Če bi obstajala večna lestvica števila ur, ki jih je nekdo neprofesionalno namenil kopanju trailov, si definitivno nekje pri vrhu.
Vidi se, da v tem uživaš.
Kako poteka dan, ko se odločiš skopati nov odsek proge? Koliko takšnih dni najdeš v letu? Je kaj drugače zdaj, ko imaš doma mladega kolesarja?
Če bi rekel, da ne uživam, bi se lagal, oz. bi moralo biti nekaj narobe z mano, da bi res toliko posvečal trejlom in vzdrževanju. Ja, res je, uživam, rad sem v naravi. To, da rad delam, se pa tudi vidi na trejlih. Kako poteka dan na trejlih, čisto odvisno, odvisno od letnega časa, včasih je na vrhu sneg in delam v dolini, drugič tam, kjer je bolj zdelan teren, se lotim tistega odseka. Veliko različnih trejlov sem pofural, zato mi je tudi lažje pri načrtovanju trejlov in iskanju lokacij. Dela na tako dolgem trejlu je neomejeno, če hočeš imet dober in varen trejl, moraš pač delali. Od košenja in spomladanskega čiščenja, nato te čez sezono čaka veliko vzdrževanja (narava in rajderji naredijo svoje). Jaz pravim, da če mi spanje ne bi bilo nujno za življenje, bi raje bil na trejlu. Dni v letu, ki jih posvečam trejlu, bom rekel, da je preveč. Včasih toliko, da ne najdem časa, da bi šel sam na kolo. Med tednom veliko vzdržujem, za vikend pa se šatla in čas med sezono prehitro zbeži. Seveda je drugače, zdaj je čas namenjen tudi temu kolesarju prihodnosti.
Kakšen je občutek, ko nekoga prvič popelješ po ‘Partyzanki’?
Moji občutki, ko nekoga peljem po svojem trejlu, so mešani, trejl je res dolg cca. 6 km spusta in ne veš, kaj pričakovati od rajderjev. Moram priznati, da je bila do zdaj večina kolesarjev zadovoljna, res dobivam veliko pohval in sem na to ponosen. To obojestransko zadovoljstvo mi veliko pomeni.
Kateri dan furanja si si najbolj zapomnil?
Takih dni je bilo kar nekaj, ne morem reči, katerega se najbolj spominjam. Tisti dnevi z dobro ekipo, ko smo cel dan noreli, furali na limitu, seveda s kakšnim (zdravim) padcem, veliko smeha in kakšno bedarijo vmes … To so bili dnevi, ki si jih lahko samo zapomniš in to ni za javnost. 🙂 Moram priznati, da si bil tudi ti med tistimi, ki si znal popestrit sploh večere in potem je bil res popoln dan. 🙂
Pri ‘shuttlanju’ veliko pomaga tudi tvoj ata, ki je postal šofer ekipe. Kako si ga pripravil do sodelovanja?
Ja, res je, ata me je cel lajf fural naokrog po tekmah in seveda 1000x na Partyzanko. Tako da ni dvoma, kdo dobro pozna pot do vrha. Zdaj, ko je u penziji, ima toliko več časa in rad je v družbi bajkerjev, zato se mu kaj ekstra ni bilo treba pripravljati za to delo. 🙂
Kaj se je v zadnjih 10 letih zgodilo na področju grajenja kolesarskih prog v območju, kjer živiš? Lahko pričakujemo legalizirane, urejene in vzdrževane kolesarske proge tudi na koroški strani Pohorja?
V teh 10 letih to, da sem zgradil trejl, eden daljših v Sloveniji s 950 m višincev, ter še nekaj trejlov v okolici, ki so dobro vzdrževani in ki nam in ostalim omogočajo dobre treninge ali rekreativna večdnevna furanja. Veliko je novih, mladih, obetavnih enduro kolesarjev. Se spomnim včasih, ko smo mi začeli furati enduro (Cca. 10 let nazaj), nas je bila v tem kraju peščica, sploh tekmovalcev. Danes je to v velikem razmahu, veliko je k temu pripomogla korona in električna kolesa. In tako je tudi prav, veliko se je treba gibati in seveda zato tudi rabimo urejene trejle! Ja, tu v Slovenj Gradcu še nimamo legalnih trejlov, smo v postopku pridobivanja dovoljenj za že obstoječe trejloe in res upam, da bomo sedaj imeli, to kar bi morali imeti že pred leti.
Dobro se povezuješ z graditelji prog in kolesarskimi vodniki iz regije. Kakšen bi bil dvodnevni enduro izlet, na katerega bi peljal skupino adrenalincev, ki prvič pridejo na Koroško?
Ker imamo na Koroškem res zelo veliko hudih trejlov in je to v enem dnevu nemogoče vse prefurati, moraš sodelovati z lokalnimi kolesarskimi vodniki, graditelji in lastniki zemljišč … Dobro sodelujemo in ne vidimo se kot konkurenca ampak smo kot ena ekipa, ki bi to rada razširila med vsemi nami. Tukaj bi se tudi rad zahvalil lastniku zemljišča, kjer poteka največji del trejla Partyzanka – turistični kmetiji Plesnik-Rotovik, ki so prisluhnili ideji razvoja kolesarstva na njihovem zemljišču. V zameno koriščenja trejla pridemo rajderji k njim na kakšno pijačo ali dobro hrano, kosilo. In tako bi se moral povezovati turizem, zelo so zadovoljni in res si želim, da bi v prihodnje tako sodelovali tudi z drugimi. Rabimo drug drugega in skupaj zmoremo več! Tisti, ki pride na Koroško, mu priporočam, da si vzame več časa. Toliko je zapofurat, da res rabiš kakšen dan počitka. 😉
Priporočam kakšen dan šatlanja pri meni v Slovenj Gradcu, za ostale dni pa Hercog (Ridgelines), Doler (Bike/Ski), Dixi (Koroš, Jamnica) dobro poskrbijo.
mtb.si (standardna): Popoln dan na kolesu(kje, kaj, s kom)?
Tomi: Tako kot sem že prej povedal, z dobro družbo na dobrih trejlih in to da smo na koncu vsi celi. 🙂
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Nekje v naravi ali na morju z družino.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Ne vem, verjetno bi kaj drugega vozil.
Povej kaj o svojem najlubšem kolesu.
Tako, ko fajn dela, pa ne škripa. 🙂
Tvoje prvo kolo?
Rdeč bmx.
Tvoj vzornik?
Ga nimam.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Vid Peršak, brez debate, večkrat sem mel možnost furat z njim in takšnega napredka še nisem videl!
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil/ ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Delaj to, kar ti paše.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
DH Avče, tista kompresija. Prva tekma, moral bi kompresirat, sem pa odrinil. 🙂
Preberi še
Na verigi: Tine Lenart
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
