Gradi, spoštuj, ozaveščaj … in furaj. To je tudi usmeritev tokratnega gosta Verige, ki je sokriv za Golovec trails, pri Slovenski kolesarski mreži pa zastopa nas, umazance na debelih gumah.
Jani Hercog verigo podaja do Ljubljane k Tadeju Tekavčiču, s katerim si delita razmišljanje glede ravoja poti, pa tudi skupine gostov, ki jih vodita. Tadej je geograf, graditelj na ljubljanskem Golovcu, vodnik in tisti, ki pri Slovenski kolesarski mreži razmišlja o gorskem kolesarstvu in sodeluje z evropskim združenjem IMBA.
Tadej Tekavčič
Vzdevek: /
Kraj: Ljubljana
Starost: 25
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Golovec trail crew, Slovenska kolesarska mreža
Jani in mtb.si smo Tadeju zastavili zelo podobna vprašanja, ki so zdaj združena v prva štiri.
Si eden od graditeljev in promotor kolesarskih poti na Golovcu v Ljubljani. Kakšna je na kratko tvoja vizija Golovca kot oaze mtb stezic sredi Ljubljane, kjer verjetno sprehajalci ne smejo izgubiti ničesar?
Tadej: Na Golovcu furamo in gradimo že vrsto let. Ko pa se je začelo število kolesarjev samo zaradi dobrih besed od ust do ust v zadnjih letih povečevati enako kot število turistov v Ljubljani, nam je kapnilo, da bo potrebno nekaj storiti. Za začetek stalen razvoj poti in uspešno izpeljane delovne akcije, v ozadju pa pridobivanje soglasij lastnikov, promocija in stalne debate o načrtih za prihodnost. Žal se z Juretom težko časovno uskladiva, tako da se z lastniki premika počasi, ampak se. Še dobro, da lastnikov ni toliko kot na kakšnih drugih koncih Slovenije.
Sicer pa je potencial velik, saj imamo odlične traile vseh težavnosti v neposredni bližini centra, možnosti navezave na druge poti in ceste na Golovcu, dostopnost in atraktivnost. Obstoječe kolesarske poti so speljane mimo sprehajalnih poti, po uspešnih pridobitvah soglasij pa pridejo tudi table z opozorili na križiščih, kjer bodo imeli pešci prednost. Računamo tudi na navezavo na PST in STKP, ki potekata čez Golovec in sta del legalnih kolesarskih poti v Sloveniji. Verjamem, da se s trajnostnim načrtovanjem lahko ustvari sožitje med vsemi rekreacijskimi skupinami. Sam razvoj vidim v smeri pravega “malega” trail parka, s katerim se pojavijo tudi mnoge nove priložnosti za razvoj bližnje rekreacije ter turizma v Mestni občini Ljubljana. Vse to pa bi pripomoglo k večji prepoznavnosti Ljubljane kot destinacije, prijazne gorskim kolesarjem. Obenem pa dobimo več kot odličen poligon za organizacijo tečajev, vodenih tur, tekem in še in še. Seveda ne bo šlo brez podporne infrastrukture in storitev, ki še manjkajo v okolici za uspešno delovanje. Načrti so veliki, ampak gremo korak za korakom.
Pa sicer razvoja gorskokolesarskih poti? V zaključni seminarski nalogi na oddelku za geografijo filozofske fakultete si se posvetil občinam Ljubljana, Ig in Dobrova-Polhov Gradec.
Gorski kolesarji počasi dobivamo boljšo podobo v javnosti in nismo več samo odpuljenci s full face čeladami, kar se pozna tudi pri odnosu na poteh. Vse več je tudi prispevkov v medijih, število kolesarjev narašča in opazen je širši interes za spodbujanje razvoja te dejavnosti. V turizmu se počasi prepoznava potencial, ki pa ga moramo še nadgraditi s kvalitetno infrastrukturo in seveda primerno zakonsko podlago. Glede slednje me zaradi močne skupnosti in posameznikov, ki opravljajo veliko dela na tem področju, osebno ne skrbi preveč in verjamem, da se bo kmalu obrnilo nam v prid. Če pa pogledam na primer Ljubljane in njenih okoliških trailov, je seveda potrebna strokovna podlaga, smernice in podpora, ki bo vsem zanesnjakom (teh je veliko) v pomoč pri gradnji, organizaciji, financiranju itd. Menim pa, da se bomo za dobro voljo vseh tudi mi morali kdaj kakšnemu trailu zaradi takih ali drugačnih razlgov odpovedati in pač nadaljevati zgodbo drugje. V izbranih treh občinah so pogoji sicer odlični in je predvsem med gorskimi kolesarji in turističnimi ponudniki opazen močan interes za spodbujanje razvoja te dejavnosti. Interes pa se prepleta predvsem z zakonskimi akti in drugimi uporabniki tega prostora.
Za razvoj lahko že vsak pozameznik ogromno stori samo s spoštovanjem osnovnih načel: gradi, spoštuj, ozaveščaj in nenazadnje furaj.
Megavalanche 2016, foto Vladimir Pakrac
Slovensko MTB zagovorništvo se nekako giba po dveh linijah – Slovenska kolesarska mreža in Slovenski kolesarski konzorcij Odprimopoti.si. Prva je član IMBA Europe. Pri akciji Take Care of Your Trails Weekend sta bili pod okriljem IMBA Europe dejavni obe organizaciji, druga je bila morda opaznejša. Je SKM lahko vezni člen med Odprimopoti.si in IMBA Europe?
Tadej: Obe organizaciji delujeta na področju zagovorništva in v medresorski delovni skupini za ureditev gorskega kolesarstva. Medtem ko se Odprimopoti.si osredotoča le na gorsko kolesarstvo, je SKM prisotna tudi pri urejanju urbanega in rekreacijskega kolesarstva v Sloveniji. Namen članstva SKM v IMBA Europe pa je seveda povezovanje tudi z drugimi organizacijami po Evropi in kot si omenil vez med evropsko zagovorniško organizacijo in zainteresirano slovensko javnostjo. Komunikacija med vsemi tremi organizacijami je prisotna in poteka tudi usklajevanje za porazdelitev dela, saj konec koncev vsi delujemo za isti cilj.
Katera je tvoja najljubša tura, na katero pelješ tujega gosta v Sloveniji?
Težko je izbrati, saj imamo nešteto možnosti za izpeljavo odličnih tur z vsemi reliefnimi, kulturnimi in družbenimi značilnostmi Slovenije. Jani je naredil izjemno delo, saj ima v programu res zanimive, atraktivne in prilagojene ture različnih težavnosti. Glede najljubše ture pa bom kot lokalni patriot izbral Ljubljano. Najbolj uživam na turah s skupinami, ki lahko tekoče odpeljejo vse odseke na okoliških gričih Ljubljane in jih brez tehničnih težav ter padcev končamo v centru mesta. Če skupino zanima, pa seveda še krajši ogled mesta in zaključek na nabrežju ob hladnem pivu. Čista zmaga.
La Palma 2015, foto Primož Žabjek
Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Z bratom in prijatelji na Golovcu ali Krimu v maju, ko je že vse zeleno, temperature pa prijetne.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
S punco, prijatelji in šotori nekje ob vodi. Zvečer pa hladno pivo, tako v roki kot tudi na odru.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Težko odgovoriti, ampak zagotovo bi se ukvarjal s kakšnim športom.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Načeloma ne kompliciram preveč in sem tudi trenutno s Špancem zelo zadovoljen.
Če gledam vizualno, pa bi pa nekoč parkiral v garažo Evil Insurgenta, strupeno rumenega.
Tvoje prvo kolo?
Omembe vredno … Cult Madness.
Tvoj vzornik?
Od tekmovalcev pokojni Stevie Smith. Spoštujem pa veliko ljudi, ki verjamejo v svoj cilj in se ne ozirajo na mnenja drugih.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Mladih tekmovalcev ne poznam dovolj dobro, verjamem pa, da je Jure Žabjek še dovolj mlad, da mu lahko uspejo še večje stvari kot do sedaj.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Ne kritiziraj, če nisi poizkusil narediti ničesar, da bi se to spremenilo.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Ena od mojih prvih tekem v Sloveniji, DH Maribor. Prvi trening in prvi zavoj v gozdu. Štorast padec in tretjič izpahnjena rama. Brezveze.
Preberi še
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
Uvodna fotografija: Matadown 2016
