En model izpod kamniških planin, prepoznaven in nepogrešljiv na domači enduro sceni. Pa še v marsičem se poskusi, ne le na kolesu.

Dolgoletnega člana Calcita je na verigo pripela Ana Tancik.

Miha Spruk

Vzdevek: Miha Mihi, Mike, Mike Sekalski (ko sem bil še bedroom dj)
Kraj: Ljubljana zadnjih par let, duša je pa hribovska (Krivčevo)
Starost: 36
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Calcit bike team

Ana: Ena malo bolj interna: si že našel ključ 25/26? (Mihi je na svoj rojstnodnevni žur, ki je bil sicer presenečenje, prišel tako pozno, da smo po večini že odhajali domov).

Miha: 🙂 Hahaha, ja to je bil večer, ki ni šel po planu. Sosedu sem pomagal pri nekih vodovodnih popravilih in mu uspel založiti baje zelo redek unior ključ, na katerega je bil očitno zelo navezan. Najbrž je bil to njegov “vojni plen” iz propadle firme, v kateri je delal skoraj celo življenje. Jaz sem doma iskal ključ, saj naj bi ga menda pomotoma vzel s seboj, moja punca (ki mi seveda ni smela povedati, da me čaka grupa ljudi, saj je bil suprise party) in ekipa kolegov pa me je zaman čakala, zamujal sem “samo” 2-3 ure se mi zdi. 🙂 Hvala bogu pa se jim nisem zameril in sem še vedno dobil best gift ever! Doma sem imel jeklen old school okvir Scott Tampico, kupljen od jerryja, ki ga je Grega Bernot kulsko pobarval, ostali pa so darovali dele in mi sestavili hud single speed bajk. Hvala, ekipa!

Kako ti vedno uspe ohranjati mirnost, pozitivno in vedno tudi obrniti na hec? Mislim predvsem hudo dolge enduro vzpone, spuste na glavo, nerodne pripetljaje.

Huh, kaj pa vem, se mi zdi, da gre vse malo lažje, če lahko malo odmislim, da nisem v formi, da so noge šibke, da komaj lovim moje kolege … Pa naj še oni trpijo, ko morajo poslušat mene. 🙂 Na kolesu sem zato, da se zabavam, ker pa nisem neki pro level rider, moram dodati fun factor še na kakšen drugačen način. 🙂

Tvoj prvi stik s kolesom? Kdaj se je zgodila ta navezanost, ki jo imaš še danes?

Prvi stik s pravim mtb kolesarjenjem se je zgodil pri 22. Anže Rifelj in Grega Bernot sta ravno dobila svoji novi 4x raketi, pri njima sem se pozanimal, kaj je 4x in tudi sam kupil prvo pravo mtb kolo, Author A-gang. Pred tem sem v srednji šoli kupoval revijo Sokol in zraven rejvarskih strani zelo rad prebral tudi mtb članke, reportaže z DH in XC tekem. Zdel se mi je zelo kulski šport, nekaj zame. Ker sem kar tekmovalen, pa seveda brez dirk ne gre.

mtb.si: Kako si našel enduro?

Miha: Grega je na mtb.si zasledil najprej super-d, ki je bila zelo zabavna zadeva, takoj naslednje leto pa še prvi enduro v Sloveniji, ki so ga organizirali Kamplci. Format dirkanja se mi je zdel zabaven in smo se šli preizkusit na eno težjih enduro dirk, ki sem jo kadarkoli odpeljal. 🙂 Seveda to, da smo bili čisto brez kondicije, s pretežkimi in podhranjenimi bicikli, kar se vzmetenja tiče, tudi ni pomagalo. Mi je bil pa všeč format dirkanja po trailih.

Si tudi večkratni SloEnduro SuperRider – to je tisti, ki pride v cilj na vseh dirkah sezone, to pomeni tudi po 15 dirk! Včasih moraš do cilja tudi z okvaro ali s poškodbo. Kdaj ti je bilo najtežje?

Če imam prave informacije v glavi, do lanske sezone nisem zamudil niti ene enduro tekme v sklopu SloEndura ter tistih prej, ko še ni bilo SloEnduro pokala. Odpeljal sem tudi nekaj Superenduro dirk v Italiji in dva EWS-a. Vse tekme sem tudi uspešno končal. Valdo je čez palec zračunal, da imam odpeljanih blizu 100 tekem. Najbrž je bilo najtežje v Finale Ligure po padcu v predzadnji etapi. Od takrat naprej se strinjam z izjavo Mikea Tysona: “Everyone has a plan until they get punched in the mouth,” v mojem primeru v glavo 🙂 Lani mi je slaba reakcija na magnetno resonanco rame vzela možnost dirkanja na treh tekmah SloEndura, kar pomeni, da je moj cikel končan. 🙂

Zdi se, da je glasba tvoja redna spremljevalka. Kaj (če kaj) ti špila v glavi, ko brcaš v klanec in kaj, ko drviš navzdol?

Brez glasbe bi res težko, včasih imam s seboj na vzponu tudi zvočnik in si spuščam motivacijsko glasbo. Ta je dostikrat zelo posebna, bi rekel da kar nenavadna glede na situacijo, v kateri jo poslušam. Jerry (jeras) in Ana sta bila zelo navdušena nad Branetom. 🙂 Ko smo z Gregom in Anžetom Riflljem hodili na 4x tekme, smo imeli v avtu vedno kompilacijo, ki je vsebovala rock, house, disco in komade iz filmov Earthed, Kranked … Na Superenduru v Finalu Ligure najbrž ne bi prišel na štart zadnje etape, če ne bi imel v slušalkah Paula Kalknbrennerja – Sky and sand. Sem v mislih kar malo odtaval. Če bi bilo normalno, bi najbrž celo življenje komuniciral samo v verzih in kiticah besedil. 🙂

• 

• 

• 

• 

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Miha: Ekipa kolegov, tekma, trening ali vožnja kar tako, kjerkoli, samo da se fura, zabava, smeje, se gre na koncu dneva na pico in pivo in se pomenimo o stvareh, ki so se dogajale, in kujemo plane za naprej.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

S “kliko” kje požurat (Exit, Ambasada …), saj navadni dnevi so kul, ampak to pa da tisti dodaten boost. Ali pa teden bordanja z ekipo v Franciji, če bi bilo normalno leto, bi tole tipkal nekje v Savojskih Alpah. 🙂

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Mogoče bi športno plezal, igral biljard, bil bedroom dj še naprej, bordal, hodil na koncerte in partyje, večkrat hodil po slack linu.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Vedno sem se dobro počutil na GT-ju, trenutno pa za večino svojega furanja uporabljam Santa Cruz Megatower. Rob Box Cooksley bi za to kolo rekel: “You can brutalize the bike” ter “You can turn mistake into an option.” 🙂

Tvoje prvo kolo?

Rdeč Rog BMX, ki sem ga na rjavo potemnil s sandolinsom v odtenku oreha.

• 

• 

• 

• 

• 

Tvoj vzornik?

Poskušam se od vsakega kaj naučiti.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?

V Calcitu imamo veliko obetavnih tekmovalcev, imam srečo, da lahko nekatere od njih treniram sam. Vem pa, da tudi drugje delajo dobro z mladimi in želim vsem veliko uspeha!

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Bolje it z njive skregan kot zmatran. 🙂 Hec, na štartu enduro etap, sploh zaključnih, mojim sotekmovalcem, s katerimi sem v borbi, priporočam “All in!!!!” Ponavadi sem sicer jaz tisti, ki gre all in, kar pa se največkrat ne izide v mojo korist. 🙂

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?

Lanski, ko sem se učil smučat. Izpah rame pri 5 km/h. Enduro Finale Ligure, padec čez skalo, kjer ni noben drug krajšal linije. Doživel sem tehnični knock out in zadnjo etapo odpeljal s hudimi bolečinami v vratu. 4X Schladming, kjer sem bil prekratek na dablu, poletel čez balanco s pripetim kolesom na spd-je, pristal 3 metre nižje, kolo še 4 m naprej, dirkal 2 uri kasneje, zvečer pa sem bil “glavna zvezda” v klubu ob progi, saj tisti, ki so videli padec, niso mogli verjet, da sem sploh sposoben hodit. Mislim, da jih bo dovolj. 🙂

Nepodpisane fotografije so iz Mihijevega osebnega arhiva

Preberi še

Na verigi: Ana Tancik
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani