Na verigi: Matic Kokl

Pogumen gorenjski frirajder, da ne rečemo letalec, in strasten (poklicni) graditelj prog in skakalnic iz BATTove ekipe.

Matica si je drznil pripeti Andraž Jančar (ker Andraž si drzne marsikaj).

Ja, res je, Matic KOKELJ je že bil na verigi (152 členov nazaj). Ne zamešaj ju!

Matic Kokl

Vzdevek: Koki, Koks
Kraj: Preddvor
Starost: 21
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : BATT, MTB klub Kranj
www.instagram.com/matickokl

Andraž: Poleg odličnega frirajderja si tudi mojster nastavitve vzmetenja. Kaj vse si preštudiral, da rebound igra uglajeno kot policijska godba?

Matic: Ko sem začel furat bajk, se nikoli nisem posvečal vzmetenju, ker nisem vedel, kaj sploh kaj dela in kako se bo bajk obnašal. Zadeva se je začela, ko sem kupil Nukeproofa in je imel veliko nastavitev, s katerimi se lahko igraš po mili volji – ko sem prvič nastavljal bajk, je blo to joj. Ves čas me je na metalo na nos in mi ni blo nič jasno. Usedel sem se za komp, vzel zraven bajk v sobo, pa začel gledat grafe. Kako naredit vilco bolj progresivno in posledično tudi zadnji amortizer pa rebound, ta je bil tudi krivec parih padcev, ki se jih še kar dobro spomnim, in tako se je začelo.

Znano je, da Muci na Krvavcu in zdravi gešteli ne gredo najbolje skupaj. Povej več …

Haha, joj! Uglavnem standarden dan na Krvavcu, nažigava z en’mu frendam RnF in narediva 4-5 fur. Že dol pr kombiju premišljujeva, če bi šla domov, itak oba kaput, pa tko “ne, dej greva se enga mucija uizi.” Pa sva šla. Vse lepo in prav, pride ena lepa kompresija, Koki ves srečen prehopne notr, zapumpa in bum zadnja nihajka na pol. Hvala bogu me ni nič vrglo dol s kolesa, ker sva kar lepo letela, haha. Potem je blo pa treba do kombija pešaka dol z bajkom v rokah, ker so ga samo še kabli skp držal, hahah.

Glede na dejstvo, da si neustrašen odrivač na kikerjih, me zanima, ali imaš kak poseben cilj v frirajdu?

Hmm … Zelo rad bi nakopal eno flow linijo. Tako, ki ne bi bila ravno za vsakega, se pravi 12-14 m gapa pa zaključek s pridihom Fest seriesa, ker ni boljšega, kot ko padeš v flow in samo greš in uživaš. Ti pa bajk.

Od lanskega leta si uradno BATTovc. Kateri bodoči projekti se bodo izvajali pod roko vašega bagra?

V planu je zrihtat Divjino, da bo res park, da dol padeš, Flat Out Days is going even bigger, tako da to dvoje je ziherca. Poj se nam obeta še par manjših projektov v okolici, mogoče tudi kakšen projekt čez mejo, kar zna bit kar mega.

V ženskih krogih na sceni (in širše) se šepeta, da imaš najbol napeto guzo na slo bajkerski sceni. Lahko razkriješ dnevno rutino ohranjanja tonusa?

Naj zaenkrat to ostane skrivnost. 😉

mtb.si: Kako bi opisal vznemirjenje pri snovanju novega traila ali objekta, pa potem gradnje in friziranja? In kako se upreš, da ti ne postane to pomembnejše od furanja?

Matic: Ko izvem, da dobimo kakšen flow line projekt, sem najbolj srečen, ker je to trail, ki ga najraje delam in mi je užitek cel dan gruntat glede objektov s Peršetom. Pa seveda snovanje proge, a bi spravila notri določen objekt ali ne, a bo dost hitrosti za naprej, ampak na koncu se zmer tako izide, da je noro!! Friziranje, ja, tuki smo pa natančni. Meni je res noro videt, da je trail brez lukenj pa grbin, pa brez luž, pa da je lepo oblikovan, da je na koncu trail res lep izdelek, ne samo proga. Najbolj’ je, ko konec dneva ugasnemo stroje, vzamemo bajke in gremo pofurat trail, ki smo ga naredil, in mogoce ugotoviš, da bi pa lahko se neki spremenu in popravu. Konec dneva mi je bildanje bolj pomembno, ker če enkrat dobro narediš, je to to, kar pomeni več furanja in manj vzdrževanja. 🙂

In z druge strani: s čim bi lahko primerjal občutke ob preletu ogromnih skokov, recimo lanski na Flat Out Days v Kočevju? (Brez primerjav iz spolnosti, prosimo)

Tega občutka ne znam čist točno opisat. Lahko pa povem, da je neki najbolj prizadetega, kar lahko dožviš, po drugi strani je čist chill, ampak airtime je pa next level. Res tako noro je, ko si 3 sekunde v luftu, samo ti pa bajk. Folka, ki je pod tabo, sploh ne dojameš, ko letiš kot bedak v kiker, potem te pa samo naenkrat izstreli iz kikerja in si sam “ooojaaaaaaa”.

Se ti ob vsem, kar si sam že preskočil, letenje na recimo Fest Series zdi enako vesoljsko kot ostalim smrtnikom, ali se že lahko kaj bolje poistovetiš z njim?

Če furaš take skoke, ti ubistvu rata poznan filing in ta filing ostane. Pol ni take panike. Željo imam enkrat pofurat Fest Series, kar se enim zdi, da al’ si nor, al’ pa se boš ubil, kar mene ne gane nekej preveč. Nekak si v glavi znam ustvarit moment, kako bi bilo, če bi to preletel.

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Matic: Ekipa BATT-a v Kočevju na Big lineu pa party lapsi na Zmaju pa Veroniki, zvečer pa u k***c, hahah.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Na morčku z ekipo, pa kakšen sač od Pasovca, pa smo zmagal. 🙂

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Verjetno bi se spustil v mx.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Zaenkrat je to Nukeproof Dissent 27.5 2021. Bajk se noro pelje in dopušča tudi kakšen polet v flat, haha.

Tvoje prvo kolo?

Kolikor se spomnim, je biu Giant AC 2002, ki je na koncu pristal zlomljen na dinosu.

• 

• 

• 

• 

Tvoj vzornik?

Vsak, ki pridno trenira in uživa v tem, kar dela.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?

Jaka Florjanič. Stari tamau take nametava, da joj. Sploh, ko pr’tegne quad bar v trici in je sam “kvaaaa!?”.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Če ne probaš, ne veš!

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?

Krvavec, zlom desnega zapestja. Ni b’lo dobr’.

Naslovna fotografija Klemen Humar

Preberi še

Na verigi: Andraž Jančar
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani