Igor Kaligarič, MTB trail center Kočevje
13. oktobra 2020

MTB trail center Kočevje je delo enkratne ekipe. Brez tegale moža bi bil pa definitivno drugačen. Glavni graditelj centra se je marsičesa naučil v Squamishu v Britanski Kolumbiji.

Igeta je na verigo pripel Rok Perko, ki je v Kočevju našel svojo MTB družino in redno uživa na stvaritvah Igorjeve ekipe.

Igor Kaligarič

Vzdevek: Igi, Ige, Doc pa me kliče kolega Damien (reševanje njegovih zdravstvenih težav na skupnih tripih po Kanadi). Nasveti v smislu, popij to je dobro za grlo, pa enega za želodčne težave, hahaha.
Kraj: Dolga vas, drugo nadstropje s pogledom na MTB trail center Kočevje 
Starost: 41, včasih se počutim 25, včasih 60 (odvisno ali je ponedeljek ali petek) Sem pa slišal še eno: star si toliko, kolikor so stare joške tvoje partnerice.
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : MTB trail cener Kočevje

Rok: Na koliko odstotkih je po tvojih planih ali pa pričakovanjih trenutno Trail center?

Igor: Že kar nekaj časa govorim, da je to šele začetek. Idej je … pfff, res veliko. Stvar se bo širila tako po kilometrih kot tudi izboljšavah.

Ali se boš maščeval prvemu doublu na desni jump liniji?

“Maš to” (hahaha). Če ne drugače, pa z bagrom (joke).

Igor Kaligarič, MTB trail center Kočevje
Foto Klemen Humar

mtb.si: Kaj si vse iz Squamisha vgradil v proge v Kočevju in kaj bi iz Kočevja zgradil v Squamishu?

Igor: Za Friderik climb sem dobil navdih v Squamishu. Potem je tu še definitivno kalan (cepljen, op. ur.) les. Prevoženi kilometri v BC so mi dali neko znanje, ki ga prej nisem imel. Plus … tam sem videl, da če ne narediš sam, ne bo nič. Videl sem kar nekaj zgodb, kjer posameznik gradi določen trail nekaj mesecev ali celo let. Ta predanost. Lahko bi rekel ponos, mogoče? Ni ovir, tudi če je potrebno granitno skalo raztolčt, da bo trail tekoč flow.

Tam nimajo take terase in družbe. Ne govorim samo o naši kočevski ekipi, ampak celotni slovenski sceni. After biking druženje. Če bi se to dalo 😉 Pa mogoče malo kočevske ilovice, da vidijo, kaj je slippery trail, ko je moker. Samo da bi videli pravo definicijo slippery.

S čim so te najbolj presenetili Battovci pri gradnji objektov za Flat Out Days?

Predanost. Vložena energija in občutek za detajle. Okolica traila, da ne izgleda kot gradbišče. Tisto, kar ni pomembno, so vseeno uredili, da celota izpade lepo. Drznost, da so se lotili takih jumpov, kjer do konca ne veš, če bodo šli čez.

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Igor: Enkratno doživetje je bil sigurno celodnevni bike trip v gorovju Chilcotin, kjer te s hidroplanom odpeljejo na višje ležeče jezero in od tam 60 km po trailih. Čista divjina. Noro. Izjemno doživetje.
Ali pa v trail centru, ne. Ko se stvari poklopijo, dobra družba, vreme, terasa, ogenj. Stari obrazi, novi obrazi.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Z Andrejko in Svitom na obali.
Ali pa z ekipo nekje na hribu bildat kakšen nov odsek, drop, jump … Poleg pa ogenj, žar … Zaključek pa seveda na terasi.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Ni hudič … bi se že česa spomnil. Uživam na snegu, rad tudi bordam.

Igor Kaligarič, MTB trail center Kočevje, Livoldska
Ustvarjanje na Livoldski, foto Rok Smola

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Stanton Switchback ter Pivot Firebird, se težko odločim, kateri mi je ljubši. Stanton je kar popestril furanje.

Tvoje prvo kolo?

Verjetno Rog Kekec. Se ne spomnim. Vem, da je bil rdeč.

Tvoj vzornik?

Kaj je čudno, če nimaš vzornika?

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?

Lepo je videti, ko se mlajši člani pridružijo delovni akciji v trail centru. Nekega dne nas je v trail centru presenetil verjetno najkrajši (a ne najlažji) trail v Sloveniji. Imenuje se Storž.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Slabih trailov ni. Morda ti ravno ta ne ustreza, a nekdo je vanj vložil svojo energijo, čas, voljo, znanje …

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?

Spust z BMX-om po smučišču (zdajšnji trail center), dobrih 30 let nazaj. S sosedom sva bila tako majhna, da sva lahko oba sedela na enem sedežu. Pri vsej hitrosti naju je začelo premetavati in nisem mogel več bremzati. Razmetalo naju je pred vsemi. Potem je sosed lovil sapo. Spraševal sem ga, če bo umrl … Haha.

Na road tripu po Ameriki se mi je na jutranji turi sprednje kolo zagozdilo med skale (kot sem se jaz večer prej :P). Poletel sem v kaktus. Deset dni kasneje sem zaradi alergije (izpuščaji po telesu) iskal zdravilo po celem San Diegu.

Naslovna fotografija … Aaaah, terasa! Foto @andrejdek

Preberi še

Na verigi: Rok Perko
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani

Sledite nam