Rok Perko
29. septembra 2020

Še enkrat resetirana Veriga, prvi člen nove (oziroma skupno 257. člen) je smukač, ki je lani zares odkril gorsko kolo. In ker ne zna ničesar na pol, je bil na DP v enduru že na stopničkah v svoji starostni kategoriji.

Rok Perko

Vzdevek: V smučarskih krogih so me oz. me včasih pokličejo Perc, sicer vzdevka nimam 🙂
Kraj: Odrastel v Tržiču, živim v Ljubljani (pravijo da človk gre že lahko iz Tržiča, ampak Tržič iz človeka pa nikoli 😉
Starost: 35
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : MTB trail center Kočevje, Orbea Slovenija, Fox (Cult), Golovec Trails, Crossfit Ljubljana

mtb.si: Kot Tržičanu so ti bile v zibelko položene smuči, ampak tudi BMX kolesa so doma tam pod hribi. Povej kaj o tej navezi!

Rok: Res je, smučati sem začel že pri osmih letih in sem to počel profesionalno vse do 33. leta … Res pa je tudi, da so v Tržiču znana tudi nekatera pionirska BMX imena, kot so Šumič, Seidl, Južnič, Fabiani … itd, pod okriljem nekaj izmed teh fantov sem tudi sam vozil BMX, tam od 11. pa do 12. leta nekje. Potem sem začel s skateboardingom in to počel dokaj konstantno in tudi na dobrem nivoju vse to lanskega leta, ko se je zgodila odločilna zasvojenost z mtb. Nisem si mislil, da me lahko še kaj tako navduši.

Kdaj si začutil, da bi ti utegnil enduro takole ustrezati?

Težko sicer rečem, da me je navdušil samo enduro, rekel bi, da cela MTB scena oz. različni stili, trejli, gore, ljudje … Vsega je ogromno in vse lahko izbereš v določenem trenutku. Kar ti paše. Lahko greš pedlat, lahko greš enduro, downhill, jump linije, shuttli, bajk parki … No, sicer pa se je vse skupaj zgodilo, ali pa da sem začutil, lani sredi deževnega meseca maja, ko sta me na bajk povabila Gaj in Luka, češ da gresta na bajk na Golovec, če grem zraven? No, in sem šel … Hvala 🙂

Rok Perko
Kitzbühel, foto GEPA

Daj kakšno vzporednico med smukom in endurom. Pa mogoče kakšno bistveno razliko. Raje treščiš po snegu (saj vemo, v bistvu je led …) ali s trejla med drevesa?

Vzporednice med smukom in endurom sigurno so, verjetno pa bi našel še več podobnosti seveda v DH-ju in smuku, to je to! Enduro je malo drugače, saj je sestavljen iz razlicnih etap in tudi vzponov. Drugače pa načeloma vidim generalno veliko podobnosti med mtb in smučanjem na sploh. Hitrost, zavoji, skoki, adrenalin … prenašanje teže, pozicija, opora … pomembnost tehnike v obeh športih. Le hitrost je dosti manjša, kar pa je v tem športu seveda voda na moj mlin 🙂

Glede padcev smo se ravno zadnjič pogovarjali na to temo… jaz sem mnenja, da je mtb dosti bolj nevaren, saj je padec dosti bolj trd in direkten, praktično se ustavis na mestu. Lahko da je to drevo ali skala, korenine, karkoli, štrclji vej, hlod, štor … to je heavy. Pri smučanju seveda s predpostavko, da je to na urejenih progah ali pa če dam za primer naše tekme, je še vseeno neka izletna cona in širina samega smučišča. Tudi oddrsavaš nekaj časa, preden te razlomi v zaščitno mrežo. Tam seveda moliš, da te ne razmontira preveč. Je led, to je res, in hitrosti so ogromne … Vezi v kolenu počijo v sekundi, pa nisi niti vedel, tako hitro se lahko zgodi, ampak vseeno je pa težko, da se boš nasadil s, hrbtom ali pa pljuči na vejo ali ostro skalo sredi gozda tako kot je to možno v MTB 🙂 Tako da raje treščim na snegu!

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Rok: Zaenkrat še težko rečem, ker še nisem dosti fural tujine in vem po pripovedovanjih, da je še dosti popolnosti tam, kjer še nisem bil, tako da … Ampak zaenkrat pa verjetno lupljenje trailov v Leogangu z Richardom in pa seveda celodnevni sessioni in shuttlanje po kočevskih trailih z Igorjem na čelu! Tudi kakšne umirjene Borovničke v Kranju so top! Aja, saj res, pa Podutik po ta novem (big line)!

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Vsak dan je popoln, če je dež, malo manj, če je sonce, pa najbolj. Dokler si pa zdrav, se pa nimaš kaj spraševati o popolnosti.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Verjetno bi še vedno lomil skateboarde in natepaval vse druge športe … Pa saj to jih tako ali tako:) Crossfit … Motokros bi verjetno bil v garaži … itd 🙂

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Trenutno mi kot enduro bajk res ustreza Orbea Rallon LTD, XL velikost! Nor bajk, ki sem ga posvojil v prvi furi … Dela, skup stoji, kompakten je, z njim ni nič težav, pa sem ga letos kar konkretno zlorabljal. Komaj čakam na 2021 model. Pa še po svoje si ga lahko pobarvaš.

Dejstvo pa je da rabim oz. imam v planu tudi DH bajk. Za vse bajk parke, jump linije, stvari, ki jih zgradijo Batt crew … pa tudi kaksno DH linijo oz. progo bi mi sedlo peljat. Z Vrečkom sva se zadnjič malo v šali (ali pa tudi ne) pogovarjala, da bi mogoce šel probat kaksno tekmo v kategorijo DH masters? A veš, why not? 🙂

Tvoje prvo kolo?

Moje prvo mtb kolo je bil Scott Ransom 920, v otroštvu pa Rog kekec, seveda:)

Tvoj vzornik?

Športnih vzornikov nisem nikoli pretirano imel, vedno sem hotel poslušati sebe in slediti svojim občutkom, tako da sem iskal navdih in moč prav v sebi in svojem telesu.
Če pa bi že moral izpostaviti koga, ki mi je bil všeč, sta v smučarskem svetu to sigurno Bode Miller in Hermann Maier, tudi Carlo Janka, ker sva bila približno isto stara in ker je pri 24 letih osvojil že vse, kar se je dalo 🙂
V bajkerskem svetu občudujem vse … od Rampage dalje pa do DH riderjev. Od naših sigurno Jure Žabjek in pa Vid Peršak v enduru.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?

Kolikor sem se imel priložnost se podružiti z mlajšimi in z njimi tudi furat, sigurno ne moreš mimo Jošta Ložarja, ki za njegova leta v BMXu fura neverjetno in mislim, da bo šel samo še v nebo. Lani sem že opazil na Golovcu Eneja Podlipnika, kako je poskakal zavoje, ko je bil še malo manjsi, do letos je kar dobro zrasel in še dodatno dvignil nivo furanja. Vidian Šalehar z agresivnim stilom na DH bajku in whipom čez jumpe … Navdusil me je pa tud žar v očeh malega/velikega Maxa Žvegla, 12 let ima, fura dva meseca, pa poskače celo Banano na Golovcu.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Ni nasvet, je pa misel: “Zdrav človek ima 100 problemov na dan, bolan ima pa samo enega”
Ceni vsak dan, ceni življenje, ne sekiraj se zaradi neumnosti in zavedaj se, da nič ni samoumevno!
Ajaš pa se ena od mojega očeta: “Vsako stvar daj nazaj na svoje mesto.” 🙂

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?

Uf, sigurno olimpijske igre v Sočiju leta 2014, kjer sem na 3. uradnem treningu v smuku s številko 1 overshootal na enem izmed jumpov in lendal na ledeni flat, si poškodoval levo koleno in zlomil nos … Vse to 24 ur pred tekmo življenja. Naslednji dan sem gledal tekmo po TV … Zanimiva izkušnja 🙂 Bi rekel temu, ene sorte osebnostna rast … definitivno 🙂

Portret na naslovni fotografiji je iz Rokovega arhiva, akcijo na isti pa je slikal Grega Stopar.

Preberi še

Na verigi – pravila in dosedanji izprašani

Sledite nam