Glavni graditelj v bike parku Mottolino v Livignu, italijanskem malem Tibetu, kjer zdajle sicer vlada sneg.
Gremo v gorski raj, o katerem je zlasti Mah že nekajkrat pisal na mtb.si. Livigno v “zadnji” italijanski dolini, že skoraj v Švici. Tam se je te dni mudila Sara Glavina, in v verigo se je odločila vključiti tamkjašnjega graditelja Gerryja. Gerry Cusini je gradnjo in vzdrževanje prog v bike parku Mottolino, sicer pa je tudi učitelj deskanja, gorski reševalec in še kaj. Je nekakšna ikona Livigna.
Gerry Cusini
Kraj: Livigno
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Mottolino bike park
Sara: Na kakšen način vaša občina spodbuja razvoj kolesarkega turizma?
Gerry: Občina sodeluje pri razvoju 100-odstotno, saj je prav APT (Azienda Promozionale Turistica – Združenje za promocijo in turizem), ki je financirana iz strani občine, tista, ki je dala pobudo za organiziranje svetovnega prvenstva leta 2005. S tem je bilo takrat začrtano, da bo prav kolesarki turizem temeljna aktivnost v poletni sezoni. Prva leta niso bila lahka, ker je bilo težko pridobiti vsa soglasja za izgradnjo trailov. Stvari so se kasneje počasi uredile in pridobili smo vse potrebno, saj je bilo jasno, da je to navsezadnje nujno potrebno za nadaljnji razvoj.
Si odgovoren trail builder. Kje vidiš vaše prednosti, slabosti in kaj meniš, da bi se lahko ali moralo spremeniti?
Naša prednost je, da smo na tem področju dejavni že več kot deset let in veliko stvari smo se naučili iz lastnih napak ter jih tudi popravili. Naša druga prednost je lega Livigna, ki leži v čudoviti dolini, poznani kot “mali Tibet”. V okolici je še mnogo dolin in naravnih trailov.
Slabost pa je ta, da leži Livigno tako visoko (2000 m n.m.), da imamo relativno kratko sezono – od junija do sredine septembra. Velikokrat so poti zasnežene še sredi junija, ampak to je lahko tudi nekaj pozitivnega.
Kakšni so načrti za prihodnost?
Načrt je širitev in dopolnitev ponudbe oz še večja raznolikost trailov: glede na težavnost, potrebe in tehnične sposobnosti kolesarjev. Pomembno bo turistom-kolesarjem približati kulturo in spoštljiv odnos do gora, trailov in peščev. Razmišljamo o pravilniku, ki bi bil namenjen ureditvi “sožitja” med kolesarji in pohodniki.
mtb.si: Livigno z razširjenimi rokami sprejema tudi e-gorska kolesa. Kakšno mnenje imaš o njih kot graditelj?
Gerry: Res je. E-bike smo sprejeli z odprtimi rokami in tako je že vrsto let. Gre pa za dvorezen meč, saj privablja ogromno “lenih” kolesarjev, ki koristijo in uživajo v naših trailih in gorah. Trenutno to še ni tako velik problem, vendar se bomo kmalu morali zavedati, da bo potrebno resno pristopiti k stvari – s tem posebej namenjenimi traili ali določenimi omejitvami. Skoraj vsak, ki si sposodi E-bike, je zmožen priti kamorkoli, problem nastane pri spustih, ki so nekoliko bolj tehnični in zahtevni.
Za e-kolesa v Livignu ne zapirate nobenih poti, le objavili ste seznam poti, ki jih zanje še posebej priporočate. So ti kolesarji dovolj spretni, da se spustijo naprimer z Mottolina po trailu Tre Mine, ki je kar zahteven in izpostavljen.
Strinjam se, da je pot Mottolino – Tre Mine pretežka in izpostavljena. Ne samo za E-bike.
Takšno igrišče na Mottolinu zgradijo za Nine Knights
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Gerry: Nimam enega popolnega dneva na kolesu, imam jih tisoč 🙂 Z veseljem se pa spominjam poletja, 10 -12 let nazaj, ko sem vsak dan iskal in raziskoval singlce v Livignu in okolici (Engadina, Bormio, Stelvio).
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Vsekakor ko grem v gore, v vse tiste oddaljene kraje, ki so (na srečo) še nedostopni s kolesom.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Najverjetneje bi bil gorski vodnik. Preden sem se namreč odločil postati trail builder sem želel biti gorski vodnik, ampak sem se po svetovnem prvenstvu leta 2005 prepričal, da bo to moj svet.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Ne bi znal odgovoriti, ker glede na to kar počnem, izberem kolo, ki je temu primerno. Enduro kolesa so v zadnjih letih naredila velik korak in se še najbolj približajo mojemu idealu.
Tvoje prvo kolo?
Rumen BMX.
Tvoj vzornik?
Po pravici povedano nimam vzornika. Leta nazaj mi je bil zelo všeč Brandon Semenuk.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Karkoli počnete, uživajte.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Bilo jih je toliko, da se (jih) sploh ne morem spomniti … 🙂
Preberi še
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
