Kolesarski mehanik, ki ne more brez dirkanja – z gorskim in cestnim kolesom, tudi z motornim. Trenutno je med najhitrejšimi veterani SloEndura.

Andreja je na verigo pripel Jaka Močilnik.

Andrej Holc

Vzdevek: Holc
Kraj: Notranje Gorice
Starost: 38 let
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Wheelbase Shop, Wolf Racing Team
@andrejholc

Pokrovitelj serije Na verigi:

Jaka: Glede na tvoje visoko znanje servisiranja koles, kaj ti še vedno predstavlja nočno moro servisa?

Andrej: Še vedno mi živc potegne kakšna notranja napeljava žic brez neke logične postavitve vodil v notranjosti cestnih koles. Včasih steče gladko, lahko pa ti 30 cm okvirja in ena sama luknjica naredita veliko problemov. Še nekaj zadnje čase opažam, da številni “rajderji” sami malce ustvarjajo doma in v imbus vijake tiščijo ključe, ki imajo okroglo glavo (za delo pod kotom). “Struggle” postane, ko je potrebno to reč potem odvit in zamenjat … Saj razumem, da je potrebno skrbet za svoje kolo, ampak s pravim orodjem. 👀

Se boš še kdaj podal na kakšno XC dirko?

Hmmm! Ravno na XC tekme mislim, da ne! Ampak v prihodnosti bi se lotil kakšnega podviga na XC maratonu 🙂 (predvsem, ko se bo časovno vse malce stabiliziralo v smislu dela). Tukaj je še ostala ena reč, ki pri mojem seznamu “nedoseženih” še ni čisto odkljukana – ekstremno dolg xc maraton. 🙂

Kaj meniš o vse več “štroma” v gorskem kolesarstvu?

Se mi zdi vzpodbudno! Predvsem se mi zdi, da starejši in ljudje z zdravstvenimi omejitvami spet dobijo nekakšen zagon, da se spravijo iz stanovanja in naredijo kakšen izlet po naravi, ki dobro dene počutju in predvsem psihi, da je na nek način človek še vedno sposoben nekaj osvojit, četudi s pomočjo. Gotovo pa bi prepovedal izdelavo otroških elektro koles … Že tko je ogromno “krofov”. 🙂 Za mlajše, recimo naših let, pa to vidim kot prednost v sedanjem hitrem življenjskem slogu. Zjutraj ni časa, glava mora ostat skulirana, na hitro en krogec po trejlih in je filter do nadaljnjega spucan. 🙂 Predvsem pa še opažam, da boljše polovice moških manj “pizdijo”, ker so lahko poleg na bisteno daljših turcah.

Karbon ali alu?

Stvar posameznika, bi rekel! Mi je pa všeč izdelava malenkost tanjših cevi na celotnem alu okvirju, tako da kakšen lep primerek alu okvirja, pa “custum build”, še vedno najde posebno mesto v moji zbirki. Sam se bolj nagibam h karbonu, kolo je malenkost bolj odzivno in vodljivo. Za začetnika, ki se še dosti lovi po kolesu in išče meje sebe in kolesa, pa bi prej priporočil alu bajk. Cenovno so bistveno bolj dostopni in odporni na udarce in odrgnine.

mtb.si: Kako je šel ta prehod od (cestnega) in XC vzdržljivca do enduraša? In kje imajo tu svoje mesto motorna kolesa?

Andrej: Po duši sem vedno bil mtb fan. 🙂 V moji mladosti ni bilo dosti izbire, kar se tiče spustaških koles, po drugi strani pa so bila za veliko večino cenovno bila nedostopna. Vse se je v bistvu začelo na motorju, kot zelo mlad sem sedel na mini kros motor, mislim, da nekje pri 6 letih. Zelo hitro sem spoznal, da se na dveh kolesih počutim zelo domače in predvsem nenormalno uživam. Skozi leta sem se na različnih motorjih dobro razvijal, v mladosti prav dirkal nisem, razen v kasnejšem obdobju s cestnim motorjem. Če danes pogledam nazaj, koliko skrbi sem povzročal svojim staršem … Pač obdobje na supermoto motorju je bilo res noro. Slabih 10 let nazaj sem se dve leti udeleževal amaterskih tekmovanj v Avstriji in Slovaškem s cestnim motorjem Suzuki GSXR 1000 ccm. Res nepozabni trenutki. Najboljši rezultat je bilo 4. mesto v “superbike” kategoriji, cca 40 tekmovalcev iz različnih pokrajin. Poleg cestaka (motorja) pa sva s prijateljem počasi redno začela obiskovat Mariborsko Pohorje! Prišlo je obdobje DH. 🙂 Še danes ne vem, zakaj se nisva odločila poskusit tudi na dirkah, mislim, da lahko rečem, da je obema malce žal. Njegova in moja skrita želja je ostala nekje v oblakih.
Potem pa prelomnica: odločil sem se, da bi se preizkusil v cestnem kolesarstvu! Pot do rezultatov na cestnem kolesu je zelo dolga in zahteva ogromno priprav, kilometrov, pravilne prehrane … Mislim, da sem vztrajal nekje 5 do 7 let. To je bilo zame posebno obdobje, ki me je zaznamovalo za vedno. Danes si brez kolesa lajfa sploh ne predstavljam … In ko se mi je v cestnem kolesarstvu ravno odprlo, sem dojel, da od kolesa in od treninga na amaterskem nivoju ravno ne gre živeti. 🙂 Razen za nepopisljive momente! Treba je bilo najprej poskrbeti za kariero, da bo kasneje to malenkost lažje. Glede na bazo, ki sem si ustvaril čez vsa ta leta, sem postopoma prešel na XC kolo, ki sem ga imel za zimski trening. Na XC kolesu se je zgodba spremenila. Ko postaneš del kolesa in ob tem uživaš, se to pokaže tudi pri rezultatih.
Gozd je vedno bila moja pomiritev, sprostitev in nabiranje energije za vse naslednje izzive. Minilo je leto oz dve, ki sem ju bolj posvetil karieri (zame osebno mučno), ko je bilo kolesa le za obris tega, Kar sem bil navajen. Potrebno je bilo malce potrpeti in si zastaviti nove izive in cilje, brez tega pri meni ne gre. Nekje 2016 sem si nabavil prvo enduro kolo Giant Reign 1.5. Počutje in občutki, ki so dolgo počivali, so privreli nazaj in 2x bolj oživeli. Pa smo spet pri dirkanju. :)) Na žalost brez tega ne morem. Spravi me v “ekstazo”, ki je v normalnem lajfu ne doživim nikjer drugje. Tisti, ki me poznate, veste, kakšen je moj cilj, do dopolnjenega 40 leta starosti imam svoj mini plan. :)) Hehe! Kaj bo potem!?! Bomo videli kasneje. 😉

Kdaj si bil nazadnje na cestni specjalki?

Uff! Na specialki pa že dolgo ne!! Prav nič me ne mika vožnja po cesti med vsemi pacienti, ki vozijo svoje vozilo na “avtopilot mode” … ostali čas pa gledajo v svoj “cegu”. Ne, hvala. Smreke pa bukve so zakon. :))

Kaj pa makadamkanje, to ni zate? Nukeproofov Digger je kar divji …

Haaaa! To pa je področje, ki se mi je pred kratkim odprlo! Raziskovanje po neznanem, odkrivanja raznih poti po gozdu, makadamu! To je trenutno zimska scena, ki jo bom uporabil kot pripravo za naslednjo sezono v SloEnduru. 🙂 Podobno specialki, vendar ni specialka. Nukeproof Digger omogoča hitro vožnjo čez vse vrste terena. Bajk res leti! Mislim, da bom z njim ušpičil tudi kakšno večdnevno sceno, ker enostavno se ne morm odlepit od narave in te svobode, ki ti jo kolo ponuja.

Opazili smo, da Wheelbase išče serviserja. Dobiš pomočnika ali greš novim izzivom naproti?

Obožujem delo, ki zahteva natančne prste in iznajdljivost, tako da mislim, da mi delo, ki ga opravljam, ne bi moglo bit bolj pisano na kožo. Trenutno iščemo novo delovno silo, da malce omili obseg dela.

mtb.si: Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Andrej: Popoln dan na kolesu je v dobri družbi gorenjskih kolegov, s katerimi počasi pletem prijateljske niti.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Moj dan brez kolesa je obisk obale, relax, sprehod, “recharge”, predvsem počitek, kar je druga lepa plat treninga. 😉

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Mislim, da ne bi bilo težko:)) Trail running, ali pa bi se posvetil dirkam s cestnim motorjem.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Trenutno je to moj custom build Nukeproof mega. Kolo je res tehnološko dovršeno, kam smo to prišli v razvoju … Noro! Vožnja me znova in znova impresionira, odzivno, mirno v “razfuku”. 🙂 Mogoče malenkost težko proti konkurenci, ampak raje vidim, da je okvir težji, posledično manj problemov, tako pa se opazi, da v situacijah pri 40 kmh+ ne trzne in imaš nad njim popoln nadzor.

Tvoje prvo kolo?

Moje prvo kolo je bil rdeč bmx z belimi litkami! Se danes mi mami pravi, da sem prvo noč težil, da bo kolo z mano v moji sobi, poleg postelje. 😍

S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Mislim, da bi to bila Danny Hart in Greg Minnaar.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Nikoli ne prenehaj verjeti vase. 😉

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?

Zgodil se je na Hrvaškem, na XC tekmi C1 Samobor. Na zelo tehničnem spustu mi je sedež polomil dve rebri, nato sem zgrmel še v zaščitno ograjo in padel čez njo … Totalen reset. :/

Preberi še

Na verigi: Jaka Močilnik
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani

Na verigi – pravila in dosedanji izprašani