vienna dirt
30. aprila 2024

Ko pomislite na Dunaj, vam najprej pridejo na misel klasična glasba, dunajski zrezek, stare razkošne stavbe iz nekega drugega obdobja ter veliko kavarn in slaščic … No, morda je čas, da na ta seznam dodate tudi gorsko kolesarjenje.

Ime mi je Helene, rodila sem se in odraščala na obrobju Dunaja, tu sem preživela večino svojega življenja, vmes pa sem potovala po svetu in dirkala na tekmah svetovnega pokala. In lahko vam zagotovim, da imamo na Dunaju in v njegovi okolici veliko dobrih mest za gorsko kolesarjenje. Hribi Wienerwalda imajo odlično nadmorsko višino za lepe enduro kroge. Imajo naravne in flow enoslednice, pa tudi za proge za skakanje. Tu lahko vsak najde nekaj za svoj slog vožnje. Z veseljem vas bom popeljala skozi svoj “popoln teden” v tem malem Eldoradu, Wienerwaldu.

Do Wienerwalda lahko enostavno pridete z letalom, avtomobilom ali vlakom, vendar je za dostop do lokacij za kolesarjenje najbolje imeti avto. Če želite predvsem kolesariti, bi izbrala nastanitev zunaj Dunaja. Kajti vožnja na Dunaju lahko tako kot v vsakem velikem mestu postane naporna, poleg tega pa na Dunaju skoraj ni brezplačnih parkirišč. Na voljo je veliko različnih namestitev, priporočam, da poiščete kakšno na jugozahodu Dunaja. Če želite obiskati središče mesta, je najbolje, da si kupite enodnevno vozovnico za vlak.

Prvi dan kolesarjenja: Anninger – moj domači kraj

Hrib, imenovan Anninger, se nahaja južno od Dunaja v zvezni deželi Spodnja Avstrija. To je čudovit kraj in ena mojih najljubših lokacij za kolesarjenje. Proge so tu naravne, našli boste skale, korenine, ilovico, tehnične in strme odseke.

Zaradi vonja in videza temnega dežnikastega bora, apnenčastih tal in skalnih formacij se boste počutili kot v Sredozemlju. Dobro izhodišče za turo je parkirišče “An der goldenen Stiege” v kraju Mödling. Tam boste običajno srečali druge kolesarje, tako da jih lahko tudi vprašate, če se jim lahko pridružite. Vožnja se začne z lahkotnim vzpenjanjem do restavracije Krauste Linde, nato pa je do vrha nekoliko bolj strmo. Z vrha vodi spust po poti Kientaltrail, ki je znan tudi kot “Canadian Trail” – kanadska pot.

Zgornji del spusta je tekoč in hiter, pot se zareže čez pobočje z ravnimi zavoji in navzven visečimi prehodi. Sama se poskušam ne dotikati zavor, da ohranim hitrost in oprijem. Hitro boste prišli do požarne ceste, jo prečkali in nadaljevali naravnost.

Nekaj sto metrov pozneje sledi kratek, a boleče strm vzpon. Po njem je mogoče poganjati pedala, vendar se to skorajda ne splača, običajno kolo potiskam navzgor. Razen če ste na e-kolesu, seveda. Od tam naprej je pot povsem drugačna, groba, koreninasta in skalnata. Začne se z dvema lepima skokoma in preide v strm odsek z zavoji z več možnostmi izbire linij, s skoraj neskončnimi kombinacijami linij “od znotraj navzven”. Kot na dirki v spustu.

Pred koncem spusta pride verjetno najbolj zastrašujoč del. Vdeti je treba med dvema ostrima skalama, sledita dve zaporedni stopnici, čez kateri lahko zavore le pobožaš, komaj dovolj za nadzor hitrosti, kaj šele za ustavljanje. Ko že misliš, da si se varno prebil čez, si šele na pol poti, saj čez dvojni “drop” vstopiš naravnost v strm in zelo grob spust. Trdno se primite in se pripravite na bando na dnu.

Po še nekaj zavojih se znajdete na požarni cesti in začnete vzpon proti vrhu Husarentempel. Prvi del vzpona je strm, vendar se hitro umiri, do vrha Husarentempel si sledijo vzpončki in spusti. Od tam je razgled na Dunaj osupljiv in to je moj najljubši kraj, kjer se ti čas ustavi.

Vendar se ne izgubite preveč, saj je vrnitev v realnost lahko zelo težka. Pot Husarentempel je namreč označena kot črna, zato morate biti prisebni, da se spopadete z zgornjim delom, ki ga sestavljajo skoraj izključno skale, tu in tam pa je vmes kakšen koreninast del. Srednji del spusta je bolj gladek, zadnji del pa je grob z več koreninami in še več skalami. Najboljši kolesarji naj se držijo visoke linije. Pa srečno.

Za manj izkušene kolesarje je na voljo obvoz, na katerem se izognete najtežjim delom poti Husarentempel.

Če imate še kaj energije in želite prevoziti še en spust, se vrnite po požarni cesti do restavracije Krauste Linde. Tu se lahko ustavite na okrepčilu, preden se podate na stezo Anninger, modro označeno, ki je bolj tekoča. Odlična sprostitev za konec prve ture na Dunaju.

Drugi dan kolesarjenja: Wexl Trails

Z Dunaja je oddaljen približno uro vožnje in ne pretiravam, če rečem, da je to verjetno sanjski kraj vsakega gorskega kolesarja. Ima vse. Hrib lahko razdelimo na dva dela, prvi je kolesarski park.

Bike park se nahaja na spodnjem delu hriba, tam je veliko parkirišče, restavracija, park za vaje spretnosti, kolesarska trgovina in vlečnica, ki premaga le 200 metrov višine. Naj vas ne zavede razmeroma majhna višinska razlika, poti so zgrajene tako, da na njih kar najmanj zaviramo in da do vznožja opravimo kar najdaljšo pot. Resnično izkoristite vse, kar hrib ponuja.

Izbirate lahko med osmimi različnimi progami, vključno s flowtrailom za vzpone in območjem za začetnike in najmlajše s štirimi kratkimi stezami. Vsaka proga ima svoj namen, vse pa so odlično zgrajene, kar je ključ do priljubljenosti parka. Vsaka steza je zgrajena tako, da na njej napredujete. Popolna mešanica poti, ki dvigujejo samozavest in so primerne za kolesarje, ki poskušajo napredovati, a so hkrati tudi zabavne za naprednejše kolesarje.

Pojdite tja na lep konec tedna in videli boste, kaj mislim. Kar mrgoli kolesarjev vseh starosti, in čeprav je lahko kar gneča, čakanje na vlečnico ni dolgo, vzdušje pa je odlično.

Proga Flowtrail je največja atrakcija parka. Na njej je veliko gladkih dvignjenih zavojev, miz (tabletop) in valov, ki vsakemu kolesarju omogočajo, da se na njih izuri. Hkrati proga ostaja zabavna in privlačna, tudi ko kolesar napreduje.

Od tam bo naraven prehod na stezo Singletrail. To je pot, ki ima recept Flowtraila, hkrati pa vključuje korenine in skale.

Ko sem na Wexl Trails, me boste večinoma srečali med kroženjem na progi Jumpline ali DH progi. Ti progi sta res dobri in sta dve najzahtevnejši progi v parku. Vendar kljub temu, da sta zahtevni, sta še vedno zelo primerni tudi za srednje zahtevne kolesarje, ki si želijo napredovati.

Skakalna linija (Jumpline) je mešanica miz, bočnih skokov (hip), step-upov in step-downov, povezanih z največjimi gladkimi dvignjenimi zavoji, kar jih najdeš. Nekateri skoki so res veliki, vendar so zgrajeni zelo varno in natančno, zelo predvidljivo. Skoraj presenetljivo je, kako enostavno je skočiti čez njih glede na njihovo velikost. Oh, pa ne pričakujte, da boste tu našli luknje od zaviranja, proga je namreč zgrajena tako, da je zaviranja čim manj, vzdrževalci prog pa so redno na delu.

Proga za spust je najnovejša pridobitev v parku in je najkrajša proga tam, saj se spušča skoraj naravnost po hribu navzdol. Vseeno ni prestrma, a je ves čas zelo razgibana. Na njej je tudi veliko korenin, zato je v mokrem zelo zahtevna.

To so poti, ki jih lahko prevozite neposredno z vrha žičnice, a je treba dodati, da je nekaj poti še višje na hribu. Do njih pa lahko pridete po zgornjem delu flow vzpona. Na vrhu parka je tudi majhno jezero. Izvrstna izbira za osvežitev na topel poletni dan, preden se vrnete na kroženje po progah.

Tretji dan kolesarjenja: Hochwechsel

Kot sem že napisala, je kolesarski park le del zabave, ki jo ponuja Wexl. Hrib je veliko višji in ponuja ture z neverjetnim razgledom na okoliške gore. Poleg tega pa je na vrhu Hochwechsla še Wu Trail, zabaven “flow” spust.

Čeprav to turo lahko opraviš tudi z običajnim gorskim kolesom, priporočam e-kolo. Če imaš svojega, je to odlično! Če ga nimaš, se odpravi v kolesarsko trgovino na dnu parka in si ga izposodi za en dan. Ekipa v trgovini je zelo prijazna in ti vedno z veseljem pomaga! Čas je, da se odpraviš na vzpon proti Hochwechslu in poti Wu. Vzpon traja nekaj časa, a v turbo načinu je veliko prijetnejši. Med vzpenjanjem ne pozabi uživati v razgledih. Tura je dolga približno 35 km s 1100 višinskimi metri. Ja, zato sem priporočila e-kolo.

Vzpon lahko prekineš s kosilom v gostilni Steyersberger Schwaig. Hrana je odlična, vzdušje prav tako.

Med uživanjem v šniclu in käsespatzlu smo skozi okno opazovali kratek naliv. Ali sem že omenila, da je gora dobila svoje ime “Wechsel” (“Spreminjanje”) zaradi zelo nestanovitnega vremena? Vreme se tu zelo hitro spreminja, saj se iz sončnega v oblačno in deževno vreme spremeni v krajšem času, kot ga potrebujem za pisanje le tega dela zapisa.

Ne ozirajte se preveč na vremensko napoved, vendar bodite pripravljeni, kot je na turah vedno pametno biti.

Kosilo smo zaključili, ko je dež prenehal in je skozi oblake začelo prodirati sonce. Čas je, da se odpravimo na pot.

Ob prihodu na vrh Hochwechsel na 1743 metrih so se oblaki spet zaprli in začel je padati zelo rahel dež, ko smo se spustili na pot Wu. Ko nam je steklo na spustu, je dež že spet prenehal in na koncu smo imeli suho in nekoliko sončno popoldne.

Lanska pomlad je bila zelo suha in dež je res pripomogel k temu, da so bile razmere na poti odlične. S prečkanjem naravnih odsekov, band in nekaj lepih skokov smo spust končali 250 metrov nižje, na soncu, z velikimi nasmeški na obrazih, pripravljeni, da se vrnemo v kolesarski park za nekaj hitrih večernih krogov na e-kolesih.

Dan za počitek: Dunaj

Kaj je boljšega za oddih med tednom vožnje kot enodnevni izlet v eno od najlepših evropskih mest. Moj najljubši način raziskovanja mesta je seveda s kolesom! Kolo si lahko ugodno izposodite na eni od številnih postaj, ki jih ponuja mesto. To je zelo praktično, saj lahko kolo kadar koli in kjer koli vrnete, če želite v kavarno ali se samo sprehoditi, in ga po potrebi pozneje spet prevzamete.

Najraje kolesarim po Ring Strasse, ulici, zgrajeni v 19. stoletju, ki kroži okoli četrti Inner Stadt, zgodovinskega središča Dunaja. Z ulice Ring Strasse zlahka najdete pot med zgodovinskimi vrtovi, palačami in cerkvami.

Četrti dan kolesarjenja: Trail Area Wien Nord

Kot pove že ime, se te poti nahajajo na severu Dunaja. Parkirate lahko v kraju Weidlingbach na koncu poti Dornbach Trail. Parkirišče je označeno na Trailforks. Od tam se lahko odpravite na obe strani doline in poiščete dobre poti.

Začnimo z južno stranjo. Tako boste našli pot Wurzel Trail 2.0. Stara pot Wurzel Trail, prej dvonamenska pot, je zdaj namenjena samo pohodnikom, ob njej pa so za gorske kolesarje zgradili Wurzel Trail 2.0. Najbolje je, da se do vrha povzpnete po poti Dornbachgraben in povezovalni cesti Roan. S samo 3 km vzpona in 200 metri višinske razlike smo hitro na vrhu. Spust poteka skozi gozd z nekaj lepimi zavoji in nekaj koreninastimi odseki, nič preveč zapletenega. Zelo lepa vijugasta naravna enoslednica, ki do popolnosti izkorišča teren in na njem najde valove in zavoje. Občutek je kot na toboganu!

Lahko se vrnete do avta in si privoščite hiter prigrizek, preden se odpravite navzgor po severni strani doline. Tu najdete še dve stezi, Fun Line in Flow Line. Obe sta veliko bolj umetni kot Wurzel Trail, z bandami, skoki in valovi, ki popestrijo vožnjo. Tudi tu je zaradi razmeroma nizke višinske razlike vzpon lahek, kot nalašč za nekaj krogov, z vsako vožnjo bo šlo hitreje. Predlagam, da začnete s progo Flow Line, da najdete ritem, nato pa se povzpnete do Fun Line, kjer boste našli več skokov in hitrejših zavojev.

Peti dan kolesarjenja: Trail Center Hohewand Wiese

Tudi ta se nahaja na severu Dunaja, na majhnem hribu je poletna sankaška proga, poleg pa kar deset izjemno zabavnih prog za gorska kolesa in celo majhna vlečnica. Če se tja odpravite zunaj poletne sezone, je vlečnica odprta za kolesarje. Popeljala vas bo približno do polovice hriba. Od tam se lahko odločite, ali boste krožili po spodnjem delu parka ali pa se bo lepi poti na noge vzpnete do vrha, da pridete do najdaljših spustov.

Žal je v poletni sezoni vlečnica namenjeno le poletnemu sankanju, kar pomeni, da se boste na hrib povzpeli z lastno močjo ali, tako kot mi, s kolesi z električno pomočjo.

Proga za vzpon je na e-kolesih neverjetna, naklon je kot nalašč za dirkanje navzgor, nekateri zavoji so nagnjeni in na njih se lahko lepo nagibate. Na vrhu je prijeten prostor za počitek s klopmi in mizami iz palet. Popoln kraj za pijačo ali klepet v senci.

Za spust lahko izbirate med več možnostmi. Od modro obarvanih flow linij do strmih, grobih spustov in seveda skokov. Če me vsaj malo poznate, veste, da sem običajno raje več v zraku.

Tudi danes ni nič drugače, spustimo se v Kenda Line, razgiban zgornji del z nekaj srednje velikimi skoki, ki hitro preide v Kenda Airline. Takrat postane resno, velike mize z nekaj strmimi vzleti in pristanki, step-downi in “shark fini”. Izziv je obdržati ritem, saj so skoki in zavoji tesno skupaj. Nimate veliko časa, da pritisnete na pedala, če se vam zazdi, da ste nekoliko prepočasni, zato sta tu ključnega pomena doslednost in natančnost. Občutek, ko nam uspe in vse skupaj povežemo, je vznemirljiv, in ko sonce zaide, si ne moremo pomagati, da ne bi naredili še kakega kroga.

Videe s številnih poti v zgodbi najdeš na tem seznamu predvajanja

Ali pa poskeniraj kodo …

Praktične informacije

  • Kako priti do tja: Dunaj je veliko mesto z mednarodnim letališčem, železniško in avtobusno postajo.
  • Kje bivati: Jugozahodno ali severozahodno od mesta. Če je vaš glavni cilj gorsko kolesarjenje, ne v središču.
  • Katera kolesa vzeti s seboj: Mi smo uporabili kolesa trail/enduro in enduro e-kolesa. Ne potrebujete obeh, z enim kolesom lahko opravite vse.
  • Kako dolgo ostati: Teden dni je kot nalašč za 5 dni vožnje in dan ali dva počitka oziroma turističnih ogledov.
  • Najboljši čas za obisk: Vse leto, pozno spomladi, poleti ali zgodaj jeseni za najboljše vozne razmere in odprtje kolesarskega parka.
  • Kje najti informacije o poteh: Vse pooti so na Trailforksu, imajo pa tudi uradne spletne strani z vsemi potrebnimi informacijami.

Koristne povezave

Namigi – Mödling

  • Hrana na vrhu: Krauste Linde
  • Hrana v mestu: Zen/ Pasta/ Ofenbarung/ Pino/ Phoenix/ Haus der Biere/ Mautswirtshaus
  • Drugo: Seegrotte
  • Kolesarska trgovina: Wienerwald Biker

Namigi – Wexl trails

  • Hrana v parku: Wexl Lounge
  • Hrana na hribu: Steyersberger Schwaig
  • Kolesarska trgovina: Wexl Bikeshop

Namigi – Trail Area Wien North

Ni kolesarskih trgovin ali restavracij, s seboj vzemite nekaj rezervnih delov, za hrano in pijačo so v bližini supermarketi.

Namigi – Trail Center Hohewandwiese

Ob vznožju vlečnice najdete dobro restavracijo in trgovino s kolesi.

Namigi – mesto Dunaj

Besedilo: Helene Valerie Fruhwirth
www.helenefruhwirth.com
@helenefruhwirth

Fotografije Alex Chapignac & Helene @cranksetter / www.cranksetter.com

Preberi še

Mah nas razvaja: Kanadski dnevnik
Mah nas razvaja: Kanadski dnevnik, drugi del

Sledite nam