Red Bull Ride The Palace je ulični spust, bolje rečeno hišni spust, ki se je v nedeljo odvijal v Sofiji. Kar trije Slovenci so bili na zmagovalnem odru, najboljši je bil s tretjim mestom Miha Halzer. Zmagal je Filip Polc.
En kombi, štirje tekmovalci, slabih tisoč km v eno smer, tri meje (z nekaj pretirano predanimi uradnimi osebami), ena zelo edinstvena dirka. Road trip skratka. Cilj pa prestolnica Bolgarije, kjer so Nacionalno palačo kulture za en dan spremenili v progo za spust. Štartno listo dirke Red Bull Ride The Palace so sestavljali večinoma domači, nam neznani tekmovalci, med njimi pa je bilo nekaj gostov iz Evrope, tudi Boštjan Volf, Miha Halzer, Nejc Rutar in Žiga Pandur. Kar trije izmed njih so stopili na oder za zmagovalce, žal ne na sam vrh. Tam sta stala dva Slovaka, Polc in Ucen.
Nacionalna palača kulture je velikanska konferenčna zgradba, ki s svojo arhitekturo nezgrešljivo odseva obdobje socializma, v katerem je nastala. Palača je gostila vse mogoče konference, koncerte, zasedanja in razstave, tokrat pa so jo prvič uporabili za športni dogodek. Proga se je začela na strehi poslopja, nato pa je tekla preko stopnic vseh oblik in dimenzij (zavita in ozka stopnišča, razkošna široka stopnišča in tekoče stopnice), ograj, nadstropij in vse do velike avle ter ven iz nje na ploščad pred stavbo (če bi imeli takšno dirko v Ljubljani, bi se ta zgodila v Cankarjevem domu). Podlaga pa marmor, beton, les, preproge in guma. Proga je bila dobro zamišljena, primerna za različno kvalitetne tekmovalce, kljub nekaterim zelo velikim objektom pa je bila tudi varna, saj reševalci niso imeli nobenega dela.
Slovenci smo nastopili kot skrbno zamišljena reprezentanca, s štirimi kolesarji različnih profilov, ki so nastopili z zelo različnimi kolesi in zato uspeh skoraj ni mogel izostati. Žiga in Boštjan z xc/trail kolesi, Miha s kolesom za spust, Nejc pa z endurom. Na koncu so bili trije najhitrejši na pravih spustaških kolesih, zmagovalec Filip Polc je vozil celo s povsem običajnimi plašči za teren. Pred dirko so domačini stavili na Pandurja, ki ga že poznajo po zmagi iz začetka sezone, a izmed naših se je na koncu najbolje odrezal svetovni podprvak v eliminatorju Miha Halzer, ki je izkoristil svojo fizično moč in neustrašnost na objektih. “Če bi bila proga fizično še zahtevnejša, bi bilo zame še bolje,” je po osvojitvi tretjega mesta povedal Miha. “Proga ni tako zelo podobna eliminatorju, podlaga je povsem drugačna, pa tudi višinska razlika je neprimerljiva. Vozil sem za kolesom za spust in skoraj povsem gladkimi gumami, ki sem jih uporabljal že na nekaj dirkah v sezoni, z lažjim kolesom pa bi bil verjetno še hitrejši. A tudi zmagovalca sta imela kolo za spust, tako da smo bili vsi na istem.”
Na najvišji stopnički sta stopila Filip Polc in Lukaš Učen, prvi je bivši slovaški prvak v spustu in zdaj že skoraj specialist za ulične dirke (pred dnevi je zmagal še v bolivijskem La Pazu), drugi je aktualni slovaški državni prvak. O velikosti stavbe priča tudi čas, saj je Filip za zmago vozil minuto in 12 sekund, 57 desetink več je porabil Ucen, Halzer pa je 12 desetink več.
Boštjan Volf ima izmed naših tekmovalcev morda še največ izkušenj s takšnimi dirkami, še iz časov Bike Fightov in dirk, kot je Red Bull Metro. S četrtim mestom je bil seveda zadovoljen: “Za konec sezone je to lepa nagrada, tako da se je druga letošnja pot v Bolgarijo zagotovo izplačala. Takšne dirke mi odgovarjajo, celo bolj me privlačijo kot klasični spusti. Malo zato ker so redke, malo zato ker so drugačne in časovno krajše.” Boštjana smo vprašali še za ključ do uspeha na takšni dirki, povedal je sledeče: “Bistvena je kombinacija vseh mogočih elementov. Vse je trdo, povsod so robovi, podlaga na veliko mestih zelo drsi. Navajen moraš biti na takšne razmere; meni so to znane stvari.”
Peto mesto je osvojil Nejc Rutar, ki bi si podobno kot drugi Slovenci želel težje proge: “Proga je bila res nenavadna, saj tega ne vozimo ravno vsak dan. Sam bi raje videl bolj ‘naravno’ progo; da stopnic ne bi prekrili z lesom, večje skoke in podobno. Tla so skoraj morali prekriti z gumo, sicer bi preveč drselo, močno pa je drselo tudi na lesenih pristankih, še posebej tam, kjer smo pristajali postrani, nato pa smo morali zaradi ovinka takoj zaviti. Če pa pogledam na vse udeležence dirke, je prav, da je bila proga nekoliko lažja, saj so jo lahko tako odpeljali čisto vsi tekmovalci.”
Žiga Pandur je osvojil 12. mesto, štiri sekunde zaostanka si je pridelal s kakšno napako preveč, kljub temu pa je bila prva tovrstna dirka zanj zanimiva izkušnja: “Prvič sem vozil na takšni podlagi, zato sem začel počasi in stopnjeval do finala. Ker so bile razlike majhne, sem vedel, da bom moral voziti na polno, nato pa naredil nekaj napak. Naslednjič bom zagotovo ciljal višje. Sicer pa lepa prireditev, z dobro progo, ki jo v kakšni drugi sodobnejši stavbi ne bi mogli postaviti, ter z veliko gledalci, ki so z zanimanjem spremljali, kaj se dogaja.”
Na koncu je bil najboljši domačin Rossen Kovačev na 7. mestu, kar je za silo zadovoljilo zmerno glasne navijače. Ti so lepo zapolnili hodnike in dvorane palače, prav tako tudi ploščad pred stavbo, kjer so dirko prenašali tudi na velikem zaslonu. Nasploh je dirka dobro uspela in znova se je pokazalo, da je lahko tovrstna prireditev odličen način za približanje športa ljudem, saj se “na hrib” običajno odpravijo le največji privrženci. Zadovoljni pa so se v Slovenijo vrnili tudi štirje Slovenci, bogatejši za novo nepozabno izkušnjo.
Vrstni red Red Bull Ride The Palace
1. Filip Polc (Svk, Polcster Racing) 1:12,94
2. Lukaš Učen (Svk, Novatec-Ctm) +0,57
3. Miha Halzer (Energija Bikes) +0,69
4. Boštjan Volf (Supersnurf Giant R.S.P.) +1,83
5. Nejc Rutar (Unior Tools Team) +1,87
6. Sorin Parau (Rom, BikeXpert) +2,42
7. Rossen Kovačev (Bol, Drag Racing Team) +2,47
8. Matti Lehikoinen (Fin, ChainReactionCycles.com / Nukeproof) +2,70
9. Stivian Gatev (Bol, Go-Ride-Kona) +2,95
10. Robert Smith (VB, Ram Bikes) +3,37
11. Sebastian Grosu (Rom, Fun Ride Team) +3,59
12. Žiga Pandur (Unior Tools Team) +3,91
(V finalu je dirkalo 33 tekmovalcev, skupaj jih je nastopilo 60)
Na uvodni sliki Matti Lehikoinen na prvem velikem skoku, foto Predrag Vučković, Tomislav Može, Olaf Pignataro, davidrobinsonphoto.com/Red Bull Content Pool. Avtorji fotografij davidrobinsonphoto.com (vsi Red Bull Content Pool) in Grega Stopar.
