Impresivna zasedba, malo morje udeležencev in podaljšan vikend zabave na francoskem velefestivalu na Azurni obali.
Kaj je Roc d’ Azur? Kaj pomeni 100.000 in več obiskovalcev in kako je, če je na vseh dirkah skupaj več kot 25.000 tekmovalcev? Nepopisna gneča. Napet urnik tekmovalcev, na stotine razstavljalcev, nori razgledi, odlične proge in skoraj na vsakem vogalu gruče kolesarjev in kolesarskih navdušencev. No, ne čisto na vsakem, so tudi prelepi in dovolj intimni kotički za sprostitev.
Petek na Roc d’Azur
Na Canyon Roc maratonu, v petek zjutraj, je bila zasedba impresivna. Gorskokolesarski šampioni Alban Lakata in Maxime Marotte in cestne zvezde, Romain Bardet in Tim Wellens, a vendar je bil Julien Trarieux tisti, ki je sijal na koncu.
Za Canyon Roc maraton je bilo precej težko težko izbrati favorita, saj je bilo toliko možnih kandidatov za zmago. Tudi Maxime Marotte na primer, četrti na zadnjih olimpijskih igrah in zmagovalec maratona v letu 2014, vendar je bil tam “samo za zabavo”. Zmaga bi lahko prav tako šla cestnemu kolesarju. Romain Bardet je poživil začetek dirke pred specialisti, a je potem popustil.
Ta resni vzamejo tudi dirke na festivalu zelo zares!
Zmagal je Julien Trarieux pred Albanom Lakato. Julien je skoraj domačin in povedal je, da se je resno pripravljal prav za to dirko in je bila njegov glavni cilj sezone.
Na odlično 37. mesto se je pripeljal Luka Tavčar. Po startu na repu prvega bloka je lepo napredoval. Če ga ne bi ustavile tehnične težave, bi bil lahko še višje. Tudi zaostanek 24 minut za zmagovalcem ni prevelik, še posebej če od tega odštejemo čas, ki ga je porabil za popravilo pnevmatike.
Pri dekletih je že petič zmagala Sally Bigham. Tokrat pred Tanjo Žakelj. Tanja je po dirki povedala, da je lahko vozila skupaj s Sally štiri ure, potem pa ji je počasi začelo zmanjkovati moči. Specifičnega treninga za kros, ki traja uro in pol, v tako kratkem času ni bilo možno nadgraditi za 5-urne dirke. A vendar je bila zadovoljna, saj je v Frejus prišla predvsem na zabavo in sprostitev po naporni sezoni. Poleg tega je njen glavni cilj etapna dirka Roc Trophy, kjer pa ji zmaga ne more uiti.
Na Rocu je dirkal tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala Julien Absalon.
Nedelja na Roc d’Azuru
33. Roc d’Azur se je v nedeljo končal z zmago Jordana Sarrouja, ki je v sprintu klasične razdalje Roca ugnal Stéphana Tempierja. V ženski tekmi je imela zadnjo besedo svetovna prvakinja Annika Langvad.
“Bilo je podobno kot v letu 2014, Stéphane in jaz sva bila skupaj do finala, in spet sem zmagal v sprintu,” je bil ves nasmejan Jordan Sarrou, ko je osvojil svojo drugo zmago v Roc d’Azur krosu na 56-kilometrski razdalji.
Sezona se je v slogu končala tudi za Anniko Langvad, ki je dodala še dodatno zvezdico na dres svetovne prvakinje s svojo zmago v Frejusu.
Annika po dirki: “Poskušala sem se hitro odlepiti, a dekleta so bila danes zelo močna in vedela sem, da bo težeak dan. Lena Gerault je bila še vedno na mojem kolesu, ko smo prihajali v Base Nature. Poskušala je z napadom, vendar mi je uspelo nadzorovati situacijo. Ker sem imela samo še en napad v nogah sem napadla blizu ciljne črte in uspelo mi je.”
Sébastien Carabin, zmagovalec seštevka vseh štirih etap Roc Trophy, ki je bila tokrat prvič na sporedu, je seveda osvojil tudi skupno zmago v tej etapni dirki.
Pri ženskah je skupno zmago odnesla Tanja Žakelj, ki je kljub pomanjkanju konkurence dirkala z moškimi in končala na absolutnem 14. mestu med 143 tekmovalci.
Best of “rock”.
Ali ga ljubiš ali sovražiš!
Roc d’Azur je poseben dogodek, poln včasih nasprotujočih okusov, ampak vsekakor uspešen. Dokaz je 33 let tradicije, ki naredijo zgodovino bogato z zgodbami in čustvi. A vendar ni vse zlato, kar se sveti!
Številke so impresivne, z več kot 100.000 obiskovalci, 300 razstavljavci in 26.000 tekmovalci, ki so razpršeni na številnih tekmovanjih v štirih dneh, vendar ali so vsi zadovoljni?
Dogodka te velikosti ni enostavno organizirati in upravljati. V kombinaciji številnih predlaganih “eventov” je bilo težko slediti vsem. Včasih so tudi navodila nejasna in obstaja nevarnost, da se vrtiš v krogu po ogromni “bazi narave” Francois-Léotard de Fréjus.
Nato pa še dirke na zahtevnih terenih Massif des Maures, vsekakor zanimive, vendar mnogokrat prevelika množica z več dirkami, ki se v nekaterih primerih prepletajo in ustvarjajo dodatno zmedo.
Del dirk poteka tudi po plaži, le streljaj od morja.
Zabava
Večina seveda vzame dirke kot zabavo. A se morate večkrat odpovedati svoji liniji in biti pripravljeni stati v koloni, ki je podobna zmedi na avtocesti v poletnem vikendu. Če imate tekmovalne ambicije, je nujno startati s prvim blokom, v nasprotnem primeru boste lahko precej nervozni, saj, če odštejemo profesionalce, startni položaj ni odvisen od kvalitete ampak od vrstnega reda prijave in že v prvem bloku vidite slabše pripravljene, s planinskimi nahrbtniki, kamero za ovekovečenje avanture in edinim namenom – dokončanje “izkušnje”.
Če ste resen tekmovalec in niste prepričani, da lahko startate za elito, je priporočljivo, da se pridružite eni izmed mnogih dirk, v katerih je gneča manjša, in se izogibate osrednjima dogodkoma – Roc maratonu v petek in dirki Roc d’Azur v nedeljo. Svetujem, da sledite kot gledalci, a s kolesom ob sebi. V kratkem času lahko dosežete najbolj spektakularne znamenitosti, kot so spust Fournel, Col du Bougnon in spektakularen prehod preko plaže nekaj kilometrov naprej, kjer lahko občudujete potek tekmovanja z velikimi imeni.
Kolesarji po svojem plavajočem mostu.
Roc je Rock
Roc pa ni samo dirka. Je tudi sejem koles in opreme in predstava, kjer lahko občudujete novosti, izdelke v fazi razvoja, ki mogoče nikoli ne bodo končali v trgovini, a so predmet špekulacij in podžigajo dialog.
Če se ga udeležite s pravim odnosom, vam bo vrnil z veliko zadovoljstva, tistega zadovoljstva, ki prepriča na tisoče oboževalcev, da se vračajo tja vsako leto znova.
Če se ga niste udeležili še nikoli in v oktobru 2017 nimate obveznosti, ne oklevajte ter posvetite ta vikend nepozabni izkušnji. Povem vam, ne bo vam žal!
Fotografije organizator
