V naslednjem tirolskem parku vrhunske proge, ena s kar 48 skoki od vrha do dna, gostje izven hotelov in apartmajev pa nezaželeni.
“Sm gremo od 28.7.” je vse, kar je pisalo v zadevi episma, ki mi ga je poslal Blaž na večer dneva povratka iz Saalbacha. In v epismu dve povezavi do tvoje tube. Odločitev ni bila težka. Takoj mu odgovorim: “Prow.”
Bikepark Serfaus-Fiss-Ladis je zadnja pridobitev Gravity Carda. Park so odprli poleti 2013. V njihovi brošuri piše, da bodo avgusta 2014 odprli še eno črno progo (DH Trail) in 2 varianti rdeče. In veste kaj? So jih. Rdečo 13-ico, imenovano Project Schwarmintelligenz, sva imela možnost tudi preizkusiti. Črno so v času najinega obiska gradili točno pod gondolo, tako da sva imela možnost opazovati, kako so si stvari zastavili in tudi dokončali. Ne dvomiva, da je danes že vozna tudi Supernatural.
Nobel planota
K bike parku se še vrnem, najprej naj vam opišem okolje. Serfaus, Fiss in Ladis so tri vasice na gorski planoti. Več kot očitno so se pred časom odločili, da krave niso več zanje in da imajo raje ovce. Tiste na dveh nogah in z debelo denarnico. Kar pomeni tudi tiste s kodrci na mestu zalisc. Zato so temu primerno spremenili vse stavbe v do potankosti urejene hotele ali apartmaje visokega standarda. Smetnjakov ni, ker ni niti smeti!
Serfaus, kot zadnja v nizu treh, ima pred vasjo zapornico. Če v vasi pozimi nimate sobe ali apartmaja, vas noter niti ne spustijo. Poleti so malo bolj sproščeni. Vendar ne toliko, da bi kjerkoli v vseh treh vaseh dovolili kampiranje in šotorjenje. Oni se low budget turizma ne grejo. Kvari izgled vasi. Zato vas, če se slučajno opogumite in vseeno preizkusite njihovo odločenost, prijazni varnostnik opozori, kateri so najbližji kampi. Ja, ugotovili ste: kampi so v dolini (= nekaj km vožnje in še več ovinkov). Idealno izhodišče za bike park je vasica Fiss.
Odlično od zamisli do izvedbe
Ker je ovc z debelimi denarnicami vsako leto dovolj, si seveda lahko privoščijo temeljito premišljen, planiran in zgrajen park. V gradnji to pomeni najprej velike kamnite plošče, kjer so potrebne, potem grob pesek in na koncu droben. Če linija ni tekoča, ni problema, popravijo. Vse tri plasti. In delajo vsak dan, cel dan. Dež jih ne moti.
Naju je. En dan je cel dan, ma cel dan, padalo. Aaaaaa. Nekako sva preživela, ker zaradi premišljeno narejenih prog (zbit pesek, odvodnjavanje, nagib …) dan po dežju lahko mirno voziš. Na začetku vsake od treh prog je postavljena tabla s trenutnim (beri dnevnim) stanjem proge. Modra družinska ima še dve malce težji varianti označeni z ‘easy+’: Vuelta in, že po imenu primerna za dopoldansko ogrevanje, Morning Glory. Juhuhu!
Rdeča se imenuje Strada del Sole, podobno zgrajena, vendar primerno zahtevnejša. Rdeča pač. Freeride flow. Gaaaaaaaaaas! Če jo spodaj kombinirate s 13-ico, ste v zraku tako ali drugače 48-krat. Ja, ni napaka. Oseminštirideset! Dabli, tejbli, dropi, walli, skoki. In vse tekoče, da se niti ne želiš ustavit. Hočeš še. Še!
Za črno sva ostala dolžnika. Ena je bila, kot že povedano, ravno v izgradnji, Hill Bill pa tako namočena, da so jo kar zaprli. In edini dan, ko je bila odprta, so nama jo odsvetovali. Sicer menda prijetna proga, polna korenin, stopnic in dropov, vendar zemlja tako zelo drseča, da so jo najini češki prijatelji rajderji označili za milnico! Škoda.
Ponudba izven parka
Pri/nad vstopno postajo gondole imate dirte, kar nekaj lesa za slope style in učenje skokov, pump track in del, namenjen samo otrokom. Vse našteto ima obiskovalce cel dan. Sploh sva bila presenečena, koliko uporabnikov je imel otroški del in pump track. In niso hoteli nehati. Utrujeni starši so jih budno opazovali, midva sva se nasmihala.
Trgovina je dobro založena z rezervnimi deli in obleko, obutvijo in zaščitno opremo; izposoja je mogoča (Kona), serviserji so najmanj trije in vsi zelo prijazni, za stranišče velja pravilo 10+ sekund, brezplačni brezžični dostop do interneta je dostojno hiter.
Tudi za pohodnike je odlično poskrbljeno. Večina jih sicer uporabi eno izmed štirih (!) dnevno delujočih naprav za navkreber (iz vsake vasi ena za pohodnike, kolesarji imamo svojo), potem se malce sprehodijo po lično urejenih poteh do druge gondole in se podajo v dolino. Najbolj pogumni pa navzdol z zip-lajnom.
Bi?
Bi v park peljal začetnika: Bi. In ne samo park začetnika, tudi all-mountain začetnika.
Bi s seboj peljal punco (oz. partnerja nekolesarja) in/ali otroke: Samo kreditne kartice ji ne smem pozabiti skriti. Bi, brez razmišljanja.
Primerno za: Začetnike vseh zvrsti gorskega kolesarjenja, družine. Izkušeni vsegorski in enduro kolesarji, ki iščejo enoslednice, bi se znali dolgočasiti, freeriderji bodo vzklikali od zadovoljstva, DH-erji pa … poveva naslednjič, ko se ponovno odpraviva na to 5 in pol urno potovanje preko Innsbrucka.¸
Na uvodni fotografiji Blaž na prvem skoku v parku Serfauss-Fiss-Ladis. Če se prav usmeriš, jih sledi še 47! Vse foto Blaž.
