Pri desetem nadaljevanju smo že! S Češke čez mejo v bližnji park, ki je najstarejši v Nemčiji, z malo višinske razlike, a veliko ponudbe.
Približno 45 minut mirne vožnje, lepe ceste in enega bivšega mejnega prehoda je od Špičaka do Geisskopfa pri Bishofsmaisu na Bavarskem v Nemčiji, kjer se nahaja MTB Zone Bikepark, najstarejši bike park v Evropi. Vizionar Diddie Schneider letos praznuje že 15. obletnico svojega parka.
V vseh teh letih je park postal prava Meka za nemške gorske kolesarje. Glede na velikost parka in na infrastrukturo jih je bilo ogromno. Zelo veliko tudi all-mountain jezdecev v tečajih gorskokolesarskih veščin. Ponudba enodnevnih šol je velika in raznolika. Praktično vsak dan nekaj. In se pozna. Bazen strank je globok. Za ne-nemške jim ni mar; spletna stran in informativni material sta samo im Deutsch.
Kot zanimivost naj poveva, da je enosedežnica starejša od naju (leto izdelave: 1967!). Vlečnica, ki deluje med vikendi oz. jo zaženejo na dneve večjega obiska, je hitrejša od sedežnice za dobre 3 minute. Je pa zato gostilna na vrhu parka/smučišča nova. In tudi dobro obiskana.
Proge
Višinska razlika je borih 260 m, vendar dovolj, da je njihova downhill proga kar zahtevna, pa tudi zabavna. Na mestih razbita, ma vsaka večja skala izkoriščena za odskočišče. Super. V tem parku sva videla največje število freeriderjev (enomostovna vilica), ki pa so na črni progi radi stali in študirali linije. Nemci!
Rdečo imate eno, ki pelje iz vrha do dna. Zgornji del je še kar vozen, spodnji pa totalno uničenje. G. Schneider se je že pred leti namreč odločil, da v primeru dežja zgornji del parka zapre. Spodnjo tretjino (obstaja vmesna postaja enosedežnice) se pa lahko vozi tudi v dežju. Dež sva seveda imela tudi midva, Regen je le za vogalom, ma hudobije ni bilo.
MTB Zone ima tudi dve progi Evil Eye. Obe sta pravi zlobni očesi s polno lesa. Starejša je mirno zvozljiva in v boljšem stanju kot freeride proga, novejše zlobno oko se pa začne s skinijem, zato sva jo oba mirno preskočila, in konča z malce višjimi dropi.
Od vrha prav do konca se vije tudi Flow Country Trail. Modra, tekoča, posuta s peskom, z kakšnim manjšim tejblom, bandicami in brez konca. Dobra 2 kilometra in pol. Kar naenkrat nama je bilo jasno, zakaj je toliko all-mountainarjev in celo trdakov. Več tam tako ne rabiš.
Igrišče v spodnjem delu in infrastruktura
Zanimiva je tudi spodnja tretjina (od vmesne postaje enosedežnice). Imaš vse kar hočeš. Preden preizkusiš progo za dvoboj, se je vredno zapeljati tudi po X-Ride in Biker X. Tejbli so vedno višji in daljši, proga širša in hitrejša. Tik nad rentom in trgovino (dobro založeno z večinoma Shimanovo opremo) pa še: slope style, trije dropi različnih velikosti, par zaporednih tejblov, dirt, pump, skills center, del namenjen otrokom. Ja, v teh petnajstih letih se je nabralo vsega.
Če vam kolesarjenje ne leži, se lahko vozite z sommerrodelbahnom, se igrate Robin Hooda na 3D tarče ali se sprehodite po okoliških planinah. Borovnic in malin ste se najedli že v Špičaku, ma za boljši okus po malici se jih dobi tudi v nemških gozdovih.
Stranišča so seveda čista in urejena, velik del parkirišča namenjen tudi kampiranju (za del, kjer je elektrika, plačate neko bagatelo, drugje je kampiranje zastonj), tušev nimajo, za povezavo v splet morate prosjačiti, do trgovine bo treba z avtom v eno ali drugo smer.
Bi? Ne bi?
Bi v park peljal začetnika: Absolutno. Toliko raznolikih možnosti učenja nisva videla še nikjer.
Bi s seboj peljal punco (oz. partnerja nekolesarja) in/ali otroke: Par dni se bodo že zabavali, za kaj več pa park tako ni. Bi.
Primerno za: Nisva prepričana koliko tur je v bližini, ma tudi enduro in all-mountain kolesarji bodo lahko uživali ob spustih. Slopestylerji in dirtarji karte niti ne rabijo. Freerajderji in DH bodo vriskali dva dneva. Če MTB Zone Bikepark skombinirate v isti teden s Špičakom, priporočava, sicer ne.
Na uvodni fotografiji Blaž na enosedi letnika ’67, kjer ima človek čas za razmislek. Vse foto Blaž.