Sedemindvajsetega svetovnega prvenstva v krosu se bomo spominjali kot doslej najboljšega v zgodovini gorskega kolesarstva.
Nove Mesto na Morave je postavilo nove standarde organizacije, truda, števila gledalcev in razpoloženja. Po dobrih izvedbah svetovnega pokala v Albstadtu in La Bressu je prišlo do nadaljnjega dviga kvalitete, a Nove Mesto je model, ki ga na žalost ni mogoče kopirati.
Nekaj dejstev o svetovnem prvenstvu
V soboto skoraj 15.000 gledalcev na tekmi U23 moških in žensk elite, v nedeljo 23.300 za U23 ženske in moške elite. Skozi celotno prvenstvo, ki je trajalo pet dni, je bilo 57.600 gledalcev, ki so pričakovanja organizatorjev o številki 50.000 celo presegli.
Dve video steni na startno–ciljnem prostoru, dve video steni v gozdu, tri tribune v gozdu in stalna tribuna na biatlonskem stadionu z 8500 sedeži. Take organizacije v gorskem kolesarstvu še ni bilo.
Oddajanje v živo kot še nikoli doslej. Skupaj z dirkami mladincev so vse prenašali neposredno na video stene, ob tem pa skrbeli še za televizijski prenos in spletni “streaming”. Prvič tudi štafete. Češka televizija se je zelo potrudila pri prenosih.
Skoraj 1.400.000 evrov je bil proračun svetovnega prvenstva. Približno 600 ljudi je sodelovalo pri organizaciji. Prodaja vstopnic je bila načrtovana kot sestavni del proračuna in izšlo se je. Karte so bile razprodane krepko pred prireditvijo.
Atmosfera, ki smo jo lahko že videli v zadnjih petih izvedbah svetovnega pokala v Novem mestu, je ponovno presegla pričakovanja. Ko je šel Čeh skozi tehnični odsek, se je razlegalo huronsko navijanje. Ropotuljice, rogovi, bobni, navijanje, transparenti, vse je bilo del navdušenja.
Ampak ne samo Čehi! Tudi vsi ostali so imeli kurjo polt, ko so prihajali na tehnične dele. Z nekaj decibelov manj so navijali tudi za tekmece, kot je Nino Schurter. In tudi za zadnje na dirki.
Gorsko kolesarjenje je na Češkem zelo razvito in primerljivo s Švico. Vsak vikend je veliko tekmovanj. Maratoni, krosi, spusti. In ni čudno, da je gorsko kolesarjenje najbolj priljubljena prostočasna dejavnost na Češkem.
To je razlog, da se lahko svetovno prvenstvo v Novem Mestu samo posnema in ne kopira. Za to obstajajo tudi drugi razlogi.
Na Češkem je Jaroslav Kulhavy povzročil velik bum. Kot svetovni in olimpijski prvak je postal velika osebnost. V poletnih športih Češka nima prav veliko nosilcev medalj. Podobno kot v Švici, kjer Nino Schurter in Jolanda Neff uživata veliko pozornosti.
Dopisnik mtb.si s Češke, ki je “pokril” celotno svetovno prvenstvo. In ne, ne lakira si nohtov, ti so last avtorice fotografije Polone Pečnik.
Kot Pokljuka?
Biatlonski stadion Vysočina Arena nudi optimalne pogoje. Obstaja velika tribuna z dvoranami in hotel ter veliko prostora. Tega zaenkrat ni nikjer drugje. Je pa primerljivo s Pokljuko, s katero ima veliko skupnega in bi lahko imelo še več.
Poleg tega je Vysočina Arena v tej regiji kot prostor za športne dogodke že dobro uveljavljena. Smučarski teki in biatlon za svetovni pokal so tu stalni gostje.
To se pozna tudi pri organizaciji. Nekateri postopki so rutinirani, na primer, organizacija prometa, parkiranje in prevoz do dogodka, podobno kot na Pokljuki.
Zaradi biatlona in teka na smučeh obstajajo poti v gozdu za logistiko, gradnjo prog in dostop gledalcev. Na majhnem pobočju neposredno ob stadionu je prostor za kros progo. Tudi brez video prenosa lahko gledalec vidi tekmovalca večkrat na krog.
In to zaenkrat ni prenosljivo na druga prizorišča svetovnega pokala v gorskokolesarskem krosu. Po tem je Nove Mesto edinstveno. Ni pa seveda nujno, da tako tudi ostane.
Pokljuka nudi podobne, če ne boljše pogoje, in preko poletja večinoma sameva. Vzdrževanje tudi ni poceni. Kaj če bi prireditev v poletni sezoni doprinesla kaj v proračun in tako olajšala pokrivanje stroškov, obenem pa postavila Pokljuko tudi na poletni zemljevid svetovnih prireditev in prepoznavnost kot celoletnega središča za športe v naravi.
Ali obstaja volja za to?
Si predstavljaš takšno navijanje na Pokljuki?!
