Pannonian Challenge je bil letos prvič del svetovnega pokala v BMX kolearstvu prostega sloga. Z najboljšimi in z našimi.
Pannonian Challenge je bil letos prvič del svetovnega pokala v BMX kolearstvu prostega sloga. Tudi z našimi fanti. Poroča Remec starejši, Sandi:
Panonska nižina, natančneje Osijek, mesto, ki zaživi enkrat v letu v znamenju tekmovanja Pannonian Challenge. Tudi letos se je zgodil, a v popolnoma drugačni luči kot dosedaj. Veliko večje, veliko mogočnejše, lahko bi rekli na najvišji stopnji najekstremnejšega športa na našem planetu. Tokrat se je tam odvijala druga tekma svetovnega pokala UCI v BMX kolesarstvu prostega sloga, FISE World Cup Croatia.
V zadnjem tednu je bilo tu vse, od 14 stopinj, dežja, vetra in preko 60 stopinj vročine v parku, ko so tekmovalci trenirali in tekmovali.
Park nared v zadnjem trenutku
Kljub težkim razmeram se je nekaj prebivalcev Osijeka nenehno trudilo, da bi lahko naredili ter dokončali park. Opekline, piki komarjev, pregorelost, dež, veter, vse to si lahko videl, če si samo malo in bežno opazoval gradbišče, ki je v petih dneh postalo tekmovalni pologon za največje, najboljše, najbrutalnejše kolesarje našega planeta. V sredo so v park prišli prvi tekmovalci svetovnega kova, med prvimi so bili Hrvat Marin Ranteš, Rus Irak Razev ter brutalni Kanadčan Mike Varga.
Sedeč na tribuni in s sprehodom preko parka sem hitro uspel ugotoviti, da gledajo na park s popolnim spoštovanjem, da si ogledujejo linije in skrivajo svoje trike le za sebe. Vsi so prijatelji med seboj, a o samih trikih in vožnjah se ne pogovarjajo. Kakor koli obrnem, pred vsemi temi gladiatorji, če jim lahko tako rečem, je en sam trenutni cilj: izpeljati najboljše trike na najzahtevnejši, nemogoči, vratolomni liniji popolnoma novega parka, ki ga ni še nihče vozil.
Park je v primerjavi z preteklimi leti pridobil veliko novih objektov in seveda tudi zahtevnost. Tokrat se je tekmovanja udeležilo preko 350 športikov iz 55 držav. Park so pripravljali do zadnjega trenutka.
Vsi nestrpni BMX-arji so spraševali, ali gredo lahko že v park, odgovor je bil vedno isti: “Nemože dečki, pa vidite da radimo.” In delali so dalje … Naposled so le popustili in dovolili, da vozijo le del parka. Kolikor je bilo mogoče, so fantje ukradli trenutkov, da so se le lahko zapeljali po delu parka, dokler jih niso spet nagnali.
{loadposition inside}
Sreda – prvi dan treninga
Sreda ob desetih zjutraj, zatohlo ozračje Osijeka narekuje, da bodo danes zopet visoke temperature. Z Jakom se odpraviva na tiskovno konferenco, kjer so se dejansko znašli najboljši vozniki sveta. Zvezdi tiskovne konference sta lokalni BMX-ar Marin Ranteš ter Logan Martin poleg seveda “pomembnih” organizatorjev. Vsi govorijo o svojih pričakovanjih in predvsem, da so vsi ponosni na nov park, s čimer smo se dejansko strinjali vsi. Po dolgem tihem razmišljanju sem Jaki naglas povedal, da smo dejansko s tem športom v Sloveniji 20 let v zaostanku. Prikimal je in rekel, no saj hodiva naokoli in je luštno.
Ta dan je tudi dan realnosti, saj so dejansko park uredili do te mere, da se je dalo voziti 90 % parka. Do konca dneva pa so uspeli opraviti dejansko vse, ob osmih zvečer pa so iz parka pregnali vse kolesarje, da so lahko ponoči do konca prebarvali park. Četrtek je bil tudi dan prvih kvalifikacij. Letošnje leto se je tega tekmovanja udeležilo tudi nekaj Slovencev, tudi v PRO kategoriji, kjer je največ dosegel 40-letni Marko Južnič, ki je s svojim stilom pritegnil tudi glavnega govorca Sebastiana Hejno, da se je spomnil na svoje začetke. Marko je Stari znanec Osijeka in je bil na vseh Challengih do sedaj. Marko pa pravi: “Meni je super, jaz uživam in naslednje leto pridem ponovno.”
Amaterska kategorija je bila vsekakor najštevilčnejšia, od samega začetka pa je tu za favorita veljal Čeh Jakub Nemec, teamski kolega našega Jake, saj z Martinom Habado skupaj trenirajo pod vodstvom Michaela Berana. Po ocenah strokovnjakov bi lahko najboljšega tekmovalca Jakuba mirno uvrstili med PRO voznike, a do tam je dolga pot. Martin Habada pa je imel žal smolo v finalni vožnji z grdim padcem, kot mnogi drugi, in tako so prepustili stopničke drugim tekmovalcem. V tej kategoriji so nastopili tudi trije Slovenci: Kristjan Rojs, Vid Kukovica in Matej Žan. Matej je tokrat priskakal na 4. mesto in Vid na 5.mesto.
Mladinska kategorija do 16 let ali “junior grupa” pa je po besedah Seba Hejna, glavnega komentatorja celotnega svetovnega pokala FISE, tista, na kateri stoji BMX svet. “Zapomnite si imena teh voznikov v finalni vožnji, mnogi od njih bodo postali PRO vozniki, podpirajmo jih in pomagajmo jim,” je rekel. V tej skupini je nastopil tudi Jaka Remec. V kvalifikacijah je mirno zasedel 3. mesto, brez velikih trikov in z zanesljivo vožnjo. Želje Jake so seveda zmaga, a s tem kolesom žal nima možnosti parirati prvemu po kvalifikacijah, 13-letnemu fantu iz Nemčije Janu Lemkeju. Jaka je žal prepozno dobil novo kolo svojega pokrovitelja 34R. Ker ga ni bil navajen, je tekmoval še s starim 18-palčnim kolesom, ki je bistveno počasnejše in nižje pri skokih.
“Vedel sem, da ne morem zmagati, a vseeno sem se trudil,” so besede Jake Remca. Sodniki so ocenjevali težavnost trikov, tehniko, amplitudo in uporabo parka. “Jaz sem imel, kot so povedali, tehnično najzahtevnejše trike, a žal sem dvakrat tudi padel. Na koncu pa sem obrnil tudi back flipa in sodnikom ter publiki se je zmešalo. Heca me pa amplituda, torej višina trika, saj imam za več kot 10 % počasnejše kolo zaradi velikosti koles. Super sem zadovoljen, srečen sem in ponosen na svoje delo, na pravi poti smo in hvala Senadu Grošiću in Michaelu Beranu, da sta mi pomagala.”
PRO – neizmerna lahkotnost najboljših tekmovalcev
Ko primerjaš tekmovalce med seboj, ugotoviš, da najboljših deset ločijo le detajli. Kljub njihovim ekstremno brutalnim vožnjam se hitro zaveš, da vse to počnejo z največjo lahkoto. Videli smo kar nekaj grdih padcev in tudi kri jih ne zaustavi. Venezuelec Daniel Dhers, ki je trenutno vodilni v skupnem seštevku, je tokrat moral priznati premoč Avstralcu Loganu Martinu, tretje mesto pa je pripadalo Američanu Joshui Perryju. Ekstremni Kandčan Mike Varga pa je zmagal med vso elito pri najboljšem triku.
Vročina je ponehala, ko so se prižgali reflektorji, ki osvetljujejo park, ki je gostil najboljše tekmovalce sveta v disciplini BMX freestyle. Navdušenje obiskovalcev in histerija nekaterih s tribun je kazala na to, da se je pričel finale FISE World Cup Croatia. Dvanajst najbolših BMX riderjev sveta se je končno zapeljalo v park pred burno množico navijačev. Vsak je imel svojega favorita, a kaj hitro se lahko obrne vse skupaj, saj velja pravilo čim več trikov v obeh runih, vsi štejejo in na voljo imaš dvakrat po eno minuto in tri poskuse za best trick. Najmanjša napaka, ki jo narediš, te lahko stane uvrstitve med najbolše tri. Vse oči so bile uprte v Daniela Sandovala, Nicka Brucea, Logana Martina, Mika Vargo ter Angleža Alexa Colborna. Bruce je že v prvi vožnji grdo padel, si razbil brado, a je kljub temu nadaljeval tudi z drugo vožnjo. Dhers pa je izvedel svojo standardno vožno brez napake in tako pristal na drugem mestu. Med opazovanjem Martina pri pripravah v parku je meni osebno vozil najlahkotneje in krožil je iz objekta na objekt po celem parku. Ko je začel svojo vožnjo, sem pri sebi vedel, da je zmagovalec, saj je izvajal resnično najzahtevnejše trike.
Po končanem tekmovanju sem uspel izmenjati nekaj vtisov z zmagovalcem za najboljši trik, Vargo, ki je povedal: “To ni normalno, med drugo vožnjo sem že hotel prekiniti vse skupaj, ker je tako vroče. Vseeno je bilo super, naredil sem vse, a je bil Logan popoln. Nimaš kaj, to je šport.”
Vrstni red
1. Logan Martin (Avstralija)
2. Daniel Dhers (Venezuela)
3. Joshua Perry (ZDA)
Best trick Mike Varga (Kanada)
Vse foto Sandi Remec
