Tadej Strah je prejšnji teden v ljubljanskem baru Zorica pripravil ogled filma Likeminded, še prej pa se je brcnil v rit in zmontiral tudi svoje posnetke, posredno povezane s tem filmom.
Besedilo in fotografija (pa tudi video) Tadej Strah
Poskusi si zamislit to – zimsko izpitno obdobje, kratki dnevi, dež in mgla in prehitro se bližajoči kolokvij statistične termodinamike. Vse preveč priložnosti za dvom v svoje življenjske odločitve. Pobeg se zdi dobra rešitev. Instagram ti z veseljem in agresivno servira rešitev – južna polobla, poletje, hero dirt in neskončni sončni zahodi. En trenutek bereš o entropiji, naslednjega raziskuješ delovne vize in iščeš letalske karte. Nekega dne se zlomiš. Na bančnem računu se številka spremeni iz 4-mestne v 3-mestno, ti pa greš spat z mirno glavo, ker veš, da bo prihodnja zima drugačna. Predvsem v tem, da ne bo zima.
Od tistega kolokvija je minilo že veliko časa, tako da se niti ne spomnim, kolikšen del zgodbe je izmišljen. Gotovo pa drži, da sva oktobra leta 2023 z Matjažem Križmanom spakirala kolesa in potovalke, se usedla na dva zelo dolga leta in se po dobrih dveh dneh slabe letališke hrane znašla v Queenstownu na južnem otoku Nove Zelandije.

We hit the ground running. Neskončno stvari za videt, še več za pofurat in doživet. Tedni so leteli mimo kot dnevi in predno se dodobra zaveš nove realnosti, zagledaš let domov že na isti strani koledarja. Z Matjažem sva vseskozi preigravala načrte, da nekaj posnameva. Ampak se je preveč dogajalo. Časovni pritisk je bil dovolj velik šele točno tri dni pred povratkom v Slovenijo – Zoé Bosquillon je posodila kamero (hvala še enkrat!), z Matjažem pa sva z vso opremo odrinila naravnost na sedlo pod Ben Lomondom, direktno nad Queenstownom. Imela sva srečo z vremenom in svetlobo, čeprav v resnici tamkajšnja pokrajina izgleda čudovito v vseh pogojih. Edino malo je bilo že mrzlo. Matjaž je elegantno odvijugal po ozkem naravnem trailu, jaz pa sem se bolj in manj uspešno lovil s kamero. Že brez da bi pogledal posnetke, sem vedel, da sva posnela nekaj dobrega.

No, pa saj posnetkov nisem pogledal še približno dve leti in pol. Ponovno sem rabil malo časovnega pritiska. V Queenstownu sva z Matjažem spoznala Davida McMillana in Hunterja Paulla, glavni sili za dolgoformatnim filmom Likeminded. Prejšnji teden smo si v Zorici ogledali slovensko premiero filma, jaz pa sem se potrudil in končno zmontiral tudi svoj video in ga pokazal za predjed. Takrat je video prvič šel v svet, od danes naprej pa živi tudi na spletu. Uživaj v ogledu!
Mogoče čez kaki dve leti in pol napišem še potopis o življenju na Novi Zelandiji. Pobrskam po galeriji na telefonu, najdem trdi disk s fotografijami iz fotoaparata. Mogoče pa ne, mogoče ostanejo spomini samo zame. Ali pa samo za prijatelje, ob tabornem ognju. Rad pa bi šel nazaj, ustvarjat nove zgodbe. Lepo bi bilo ponovno obiskat kraje, ki so bili za pol leta dom.
Tadej