Pravilno tempiranje naše vožnje na kolesu nam bo omogočilo, da bomo najhitreje in najbolj učinkovito opravili z zastavljeno potjo.
Še en nasvet iz zakladnice Petra Zupančiča.
Pravilno tempiranje naše vožnje na kolesu nam bo omogočilo, da bomo najhitreje in najbolj učinkovito opravili z zastavljeno potjo.
Pri tem je pomembno, da si okvirno začrtamo, kakšni so naši cilji. Ali želimo iti celotno zastavljeno pot na maksimumu? Bo ta trajala 5 min, 20 min, 1 uro … ?
Peter pravi:
Če nismo ravno na tekmi v krosu, kjer je hiter start zelo pomemben, poskusimo skozi celotno vožnjo držati čim bolj enakomeren tempo. Dobro je, če se predhodno dovolj poznamo, da vemo, česa smo zmožni. Pri tem so nam lahko v pomoč testiranja na treningih, ali pa druge dirke, ki smo jih predhodno odpeljali. Prav tako si lahko pomagamo z merilcem srčnega utripa, ali pa še bolj naprednim merilcem moči, ki nam glede na predhodne rezultate poda točne vrednosti – koliko časa smo sposobni držati določen ritem. Če je teren nekoliko bolj razgiban, imejmo v mislih, da lahko na krajših vzponih peljemo nekoliko hitreje, kot bi šli, če bi se peljali le navzgor. S tem bomo prenesli več hitrosti za naprej, hkrati pa se bomo lahko nato v spustu nekoliko nadihali in odpočili za nadaljevanje.
Primer:
Vzamimo maksimalno vožnjo na eno uro. Če se bomo pravilno tempirali, bi nam moralo biti prvih 5 – 10 min še nekoliko lagodnih, srčni utrip pa naj bi naraščal postopoma. Po tem času se bo le ta ustalil okoli neke točke, v telesu pa bomo počasi začeli čutiti nelagodje. V kolikor smo tempo zastavili pravilno, bi morali biti na koncu vožnje izčrpani, intenzivnost vožnje pa naj bi bila skozi celoten napor približno enaka.
Pri vožnji velja omeniti, da je lahko v pomoč tudi osredotočanje na kadenco – število obratov gonilk. Seveda bo to pri samem naporu težko, zato se temu posvetimo predhodno na lažjih treningih in razpeljavah. Če smo sposobni voziti konstantno z nekoliko višjo kadenco (med prb. 75 – 100 obratih na minuto), bomo s tem noge ohranili sveže dlje časa in bomo na koncu napora sposobni iz sebe iztisniti še malenkost več. Pazimo tudi, da je obrat razporejen enakomerno (leva/desna noga ter lep okrogel obrat).
Za konec še:
Pri naporu naj bo drža na kolesu kar se da sproščena. Prav tako se poizkušamo čim manj pozibavati v zgornjem delu telesa, saj s tem izgubljamo nepotrebno energijo. Le to lahko bolj koristno usmerimo v naše noge, s tem pa na koncu pridobimo nekaj zelo dragocenih sekund.
Takoj po startu na polno in tempo ne pojenja. Evropsko prvenstvo St. Wendel, foto Grega Stopar
Preberi še:
Pero svetuje: Prestavljanje ali “šaltanje”
Pero svetuje: Obvladovanje kolesa med spustom
Pero svetuje: Vožnja čez “hupserje”
