Odgovori iz marčevske številke revije Bicikel. Varnostna razdalja v skupini ali za tovornjakom; kolesarske čelade na smučišču; sem počasen jaz ali kolo?; vinski prag; enoležajec/štiriležajec …; DH kolo za začetnika; 29-palčniki.
Jazbečevi odgovori iz marčevske številke revije Bicikel. Varnostna razdalja v skupini ali za tovornjakom; kolesarske čelade na smučišču; sem počasen jaz ali kolo?; vinski prag; enoležajec/štiriležajec …; DH kolo za začetnika; 29-palčniki.
Jazbec potrebuje vaša vprašanja za poletno številko!!! Kontakti spodaj.
… mene pa zanima razlika, glede dovoljene varnostne razdalje (v cm), ko voziš v grupi (za menjalnikom), ali za šleperjem (za diferencialom)
Troy, s foruma Bicikel.com
Dragi Troy,
jaz sem gozdna žival in se mi ni treba iti teh vaših cestnih plamenskih obredov, zato ti težko svetujem iz lastnih izkušenj. Si pa predstavljam, da je prijetneje kolesariti čisto blizu kombija s stekli, ki slučajno opravlja selitev in ima zadaj privezan še jogi, kot tik za traktorjem s kakšnimi grozljivimi ostrimi priključki. Ampak tisti je zate gotovo prepočasen, tako da ostanimo pri diferencialu ali grozeči vrteči se pogonski gredi.
Lotiva se tega čisto matematično. Pri hitrosti 50 km/h (ali 13,8 m/sekundo, to je ena taka lagodna, izletniška hitrost za zavetrje, kajneda) moraš pri oddaljenosti prednjega kolesa 20 cm za svojim “zrakolomilcem” na njegovo morebitno zaviranje reagirati v 15 stotinkah sekunde. Dobrodošel v Top Gun! Oddaljenost pol metra precej poveča tvoje možnosti za preživetje, ampak še ne bi stavil nate.
Zakaj nobeden smučar s čelado na smučiščih ne uporablja kolesarskih čelad?
Pinjo73, s foruma Bicikel.com
Dragi Pinjo73,
ne boš verjel, da sem kmalu zatem, ko si zastavil to vprašanje, iz svoje vikendaške jazbine videl eno teto s kolesarsko čelado. Videti je bila zelo piflarsko: a) zaradi oblike, b) zaradi podkape. Sicer se pa da, ampak da se tudi s smučarsko na kolo, pa jih tudi ne srečujemo. Mogoče nas zmede to, da je v kolesarski čeladi notri nalepka, da je prepovedana uporaba na motornem kolesu. Če bi bila prepovedana za na motorne sanke, bi šli gotovo smučat z njimi. In narobe.
Spet je vprašanje, o kakšnem kolesarstvu govorimo ter o kakšnem smučanju/deskanju. Najlepše je “freestylerjem”, ki tako na snegu kot na kolesu uporabljajo klasične rolkarske “nočne posode” (glej mene na sliki). Zimska izvedba ima zraven podlogo za zapiranje zračnikov in za pokritje ušes, ampak res pravi freestyler ima tako ali tako spodaj volneno kapo. Na kolesu je taka kahla manj zračna kot prava kolesarska čelada in tudi udarcev zaradi debelejše školjke ne absorbira toliko s stlačenjem. Ampak fristajl je fristajl, treba je stajlat. V deskarskem krosu ali v freeride smučanju pa so zelo priljubljene kolesarske spustaške čelade.
Kolesarska čelada bi bila gotovo videti super na smučarskem tekaču. Lahko si prvi ali pa če to čast prepustiš tistim supermotorikom, ki se jim zdi tek ekstremen šport, saj te lahko iz ovinka vrže v kakšen jarek.
Dragi Jazbec,
glede na lanske in letošnje vožnje s kolesom sem prišel do spoznanja, da se peljem počasneje. Ali je to znak, da je kolo staro in počasnejše, ter ga je potrebno zamenjati?
Pajzbar, s foruma Bicikel.com
Dragi Pajzbar,
reševanja težave si se lotil z napačne strani. V bistvu se ti sploh ni treba trudit, da bi bil še kdaj hiter. V bistvu ti niti ni treba kolesarit. Prepusti se toku in se drži načela: “Starejši ko sem, hitrejši sem bil.” Tako boš dosegel neverjetne hitrosti. Pa ne letos ali prihodnje leto temveč v preteklosti! S širjenjem zgodbic o epskih kolesarskih dogodivščinah z znani kolesarskimi asi svojih najboljših dni lahko vse okoli sebe prepričaš, da si bil med najhitrejšimi na svetu in da so današnji heroji z vso to karbonsko kramo navadne mevže. Tako boš za nazaj postajal vedno hitrejši in dandanes ti pravzaprav ni treba nikomur ničesar več dokazovati.
Lahko si omisliš novo kolo. Ampak potem, potem je od tebe spet pričakovati velike stvari. Kot v dobrih starih časih.
Pa hvala za dodaten nasvet glede kapic za ventilčke (november 2010) – ventilčke pozimi zaščitijo pred soljo.
Če imam 105 kg in litražo pljuč 4.4 in izkoristek pljuč 80-83%, ter zmožnost prenosa kisika 97-98% pri pulsu 145 – me zanima kolk je moj vinski prag in kaj mi svetujete za poboljšanje moje vzdržljivosti tako doma kakor tudi v gostilni.
Maratonac, s foruma Bicikel.com
Dragi Maratonac,
ki si mi lastnoročno skoraj ubil temo v forumu Bicikel.com, tako da si začel sam odgovarjati na vsa vprašanja po vrsti … in hvala bogu, da si naposled odprl temo Maratonac svetuje. Svetujem ti več pitja vina, vsekakor! Po možnosti takoj po kolesarjenju, če zanj še najdeš čas ob takšni intenzivnosti pisanja na forumu.
Koliko ležajev ima enoležajec, koliko pa štiriležajec, pa zakaj je lahko single-pivot enoležajec, four-bar mora biti pa štiriležajec??
p.s. Pa če je možno – v odgovoru ne omenjat Kone
Tomo, s foruma Tabla.mtb.si
Austin Powers: “Tvoj vohunski avto je mini!?”
Nigel Powers: “Velikost ni pomembna, prijatelj, pomebno je, kako ga uporabljaš.”
(iz filma Austin Powers v Zlatotiču)
Dragi Tomo,
v Austinovem citatu namesto avta vstavi kolo, namesto minija poljubno-ležajec, v Nigelovem odgovoru pa “velikost” nadomesti z “vpetje” in imaš resnico, ki velja tudi v tem primeru.
Vem Tomo, zaželel si si besednih iger v nedogled. Enoležajec ima recimo deset ležajev, s pesti, gonilno osjo in krmilnimi ležaji vred. Razen če ima še kakšnega. Slovenski izraz štiriležajec ni najboljši prevod izvirnega “four-bar”, pravilno je “štirizgibni” mehanizem ali vzmetenje. Pa tudi ležaj ni najustreznejši izraz za to, kar je v bistvu zgib ali vrtišče in tehnično ni nujno, da je tam ležaj. Za povrhu vrtišče pomeni prečno os skozi celo širino kolesa, kar sta v praksi takoj dva ležaja, na vsaki strani eden.
Zato four-baru ni treba biti štiriležajec. Bi pa moral imeti štiri zgibe. Vpetje na sedežno cev (naprimer pri znamki, ki je smem omenjat), je sicer vrtišče ene od stranic, torej “ležaj”, ni pa zgib štirikotnika.
Gremo raje furat motorje, tam je to preprosteje. Gremo recimo na kakšen otok. V Pacifiku. Gremo na Havaje. Gremo na otok Kona!
Dragi Jazbec
Ali odsvetuješ DH kolo začetniku?
makedampsyho, s foruma Tabla.mtb.si
Dragi makedampsyho (tako je včasih pisalo na dresih MTB kluba Kranj in tudi oni niso znali prav napisati izuma tega Škota),
Kolesa niso smuči ali dirkalni avtomobili. Seveda smučarskega začetnika ne daš na smukaške smuči in jasno, da avtošola vožnje ne poučuje na rohnečih dirkalnikih. Pri kolesu za spust je drugače. Zaradi teže in geometrije je pri nižjih hitrostih nekaj slabše vodljivo kot bolj ljudska kolesa, a tudi začetnik se bo na takšnem kolesu na terenu počutil varno. Če seveda na kolo ne bo sedel takoj za kakšnim DH profijem in poskušal posvojiti njegovih nastavitev vzmetenja, tlaka v gumah, zavor …
Kolo, ki si ga lahko izposodiš v skoraj vsakem bajkparku, je po geometriji in položaju kolesarja enako tekmovalnemu DH kolesu. Teža je res nekaj višja, tudi delovanje je malce drugačno, a tudi začetnik na njem uživa in si ob primerni zaščitni opremi pridobi samozavest za zmago nad kakšnim strmim odsekom ali ne prehudim skokom.
Edina težava utegne biti prevelik občutek varnosti pri višjih hitrostih. Potem gre pa kaj malce narobe ali pa se le hitro približa ovinek, reakcija začetnika za krmilom pa utegne biti napačna. Bum.
Kar se tiče nakupa, pa DH kolo za začetnika kot njegovo edino kolo tudi ne utegne biti najboljša rešitev. Razen če živi pod bajkparkom. Sicer bo hitreje napredoval na nečem “na poganjanje” kot če čaka vikende in obiske parkov ali pa koga, da ga prevaža na hribe.
makedampsyho je bil za najboljše vprašanje te številke nagrajen z nahrbtnikom in kapo Continental.
Dragi Jazbec,
Zanimajo me prednosti in slabosti 29er in mnenje 29er na XC, AM, DH … kolesih.
Zakaj se tako počasi uvaja v kolesarstvu oz. zakaj je 26 “najbolj” idealno.
jagoda.n, s foruma Tabla.mtb.si
Dragi jagoda.n,
debata je vroča, odkar so se prijavila prva gorska kolesa z 29-palčnimi obročniki, in ni videti, da bi se kmalu končala. V Ameriki je trg že zagrizel na polno, v Evropi čisto malo, sramežljivo. Očitno nas je težje prepričati.
O 29-palčnikih se je tudi pri nas že nekaj pisalo. O plusih in minusih ne bi razpletal (beri drobni tisk spodaj). Skoči do strica Googla in vtipkaj “29 palčna kolesa” ali “29er pros and cons”, pa imaš branja za nekaj časa.
Dejstvo je, da imajo večja kolesa drugačne lastnosti kot klasična 26-palčna. Drugačno težišče kolesarja, boljše kotaljenje, premagovanje ovir, stabilnost, blaženje, večjo površino oprijema, pa tudi manjšo trdnost oz. pri enaki trdnosti višjo težo, slabše pospeševanje, teoretično slabšo okretnost …
Morda bi moral vsakdo pred nakupom novega kolesa poskusiti tudi 29erja. Brez dvoma bi marsikomu njegove lastnosti bolj ustrezale, vsem pa ne. Do takrat pa pomisli, v koliko trgovin moraš iti pri nas, da kupiš zračnico za 29-palčno kolo.
Do naslednjič, vaš Jazbec
Jazbecu lahko vprašanje zastaviš v forumih bicikel.com in tabla.mtb.si, po e-pošti ali na Jazbečevi facebook strani facebook.com/mtbjazbec. Jazbec nagradi najbolj domiselno vprašanje vsake številke.
Jazbec si pridržuje pravico, da skrajša vprašanja.
Jazbec ne odgovarja najraje na vprašanja, na katera ti na forumu v petih minutah odgovori nek tehnični frik. Raje vprašaj kaj življenjskega.
