25. januarja 2016

Peter Zupančič, Calcitovec in tekmovalec v krosu, začenja s serijo nasvetov za izboljšanje vožnje s kolesom.

Nekaj teorije, ki jo lahko spremeniš v prakso. Peter bo s svojimi dirkaškimi izkušnjami nekaj časa delil nasvete za piljenje tehnike ter obvladovanje kolesa.
In kdo je Peter Zupančič? Skoraj dve desetletji star Litijan, član Calcit Bike Teama, ki trenutno tekmuje v kategoriji do 23 let, državni prvak krosu v kategoriji do 17 let, dvakratni državni prvak v vzponu … Več izveš na njegovem profilu Peter Zupančič – mountain biker. Tokratna tematika je prestavljanje, oziroma po domače šaltanje.

Peter pravi:

Vsakomur se je že zgodilo: pretežka prestava, klanček izza ovinka ter premajhna hitrost, potrebno je sestopiti iz kolesa ali pa skoraj ‘zlomiti’ menjalnik, da temu ni tako.

Situacijam se da tudi izogniti.

Način ter sistem prestavljanja je v splošnem zelo preprost. Prestaviš v težji prenos, kjer lahko pedala obračaš pri višji hitrosti, ali pa prestaviš v lažji prenos, ki je primeren za nižje hitrosti, naprimer vožnjo v klanec. Pri enakomerni vožnji način prestavljanja niti ni toliko pomemben, saj imamo načeloma dovolj časa, da menjamo glede na potrebe oziroma na tempo. Drugače je pri vožnji, ki je bolj razgibana oz. nas v spremembe ritma prisili teren.

Vsaj na gorskem kolesu se pogosto zgodi, da klanec ali ovinek napademo v napačnem prestavnem razmerju in zato težko ponovno speljemo oziroma prevozimo klanec.

Pomembno je, da svoje prestavno razmerje predvidimo, še preden bo sprememba razmerja potrebna. Če torej vemo, da po hitrem spustu sledi takoj krajši klanec, ki ga bo potrebno prešprintati, da ga bomo lahko zvozili, prestavimo v pravo prestavno razmerje (=lažje) še pred oziroma med samim spustom, saj lahko le tako zagotovimo, da bomo klanec odpeljali najbolje kar se da, brez da bi bilo treba zadnji trenutek prestavljati na silo, kar lahko povzroči preskok verige ali pa celo zlomljen menjalnik ali nosilec menjalnika.

Še posebno je to pomembno pri pogonskih sklopih, ki še vedno omogočajo prestavljanje tudi s sprednjim menjalnikom, saj je praviloma to počasnejše, zaradi večjega preskoka med zobnikoma pa je možnost okvare ali padca verige z verižnika večja. Podobno velja tudi za ovinke, torej prestavljanje v pravo razmerje pred ovinkom, ki omogoča optimalno pospeševanje. Načeloma ni potrebno prestaviti v najlažjo prestavo, saj je treba upoštevati da bo hitrost po speljevanju kmalu spet velika, ampak le za klik ali dva, da vsaj na začetku ni potrebna prevelika sila za obrat.

Zaključek:

Če ti prestavljanje na razgibanem terenu povzroča težave, je smiselno da že med samo vožnjo premišljuješ, kakšno prestavno razmerje bi ti najbolj ustrezalo, da boš čim bolj učinkovito (oz. sploh) odpeljal klanček ali ovinek. Sčasoma ti bo to prišlo v podzavest, s čimer se lahko v prihodnosti izogneš bolečemu srečanju kolena s krmilno oporo ali pokvarjenemu dnevu na kolesu zaradi zlomljenega menjalnika, strgane verige oziroma kakšega drugega prestavnega dela.

Naslednjič: Vožnja navzdol

Uvodna fotografija Grega Stopar. Na spodnji pa Pero po zloglasnem spustu s skakalnice na kamniškem krosu že v pravi prestavi s pogledom peklenščka melje v vzpon, foto prijavim.se.


Sledite nam