Jabečevi odgovori na vaša vprašanje iz aprilske številke revije Bicikel: Kako se počuti kolo za vzpone? Kako nastaviti višino sedeža za različne damske čevlje? Največja nadmorska višina s kolesom? Kolesarske tetovaže? Uhani in drug nakit skozi kolesarjevo kožo? Kako prešvercati kolo s Hrvaške?
Dragi Jazbec,
kako se sploh počuti kolo, ko ga kupi kolesar tipa “ganesha”.
Boštjan, po e-pošti
Dragi Boštjan,
verjetno misliš navdušence nad dirkanjem navkreber z vzhoda države? Se strinjam, da pri vzponih manjkata bistvena dejavnika gorskega kolesarstva – spretnost in zabava. Ker se imam za mojstra primerjav, bom eno navrgel: če je lovljenje vetra v jadra bistven del jadranja, je mtb vzpon podoben jadralni regati na motorje. Okej, mogoče malo skrajna primerjava.
Kolesom zna biti v taki “službi” res malo dolgčas. Imajo pa daljšo življenjsko dobo. A kaj, ko je bajkom že v gene položen moto “Raje živi eno sezono kot jazbec kot deset sezon kot zajec”. Drugačno življenje je za kolo frustracija. Večje mučenje zanj je le še vožnja na trenažerju. Zato, vi sadisti, dirkajte kar na trenažerjih. Vrstni redi bodo tako ali tako enaki kot na vzponu, saj je potrebna tudi enaka mera telesne koordinacije.
Boštjan je bil za najboljše vprašanje te številke nagrajen z majico GT Golden Bike iz zakladnice mtb.si.
Še nisem zasledil, me pa zanima … Svoji sem res u nulo nastavil višino sedeža, pa pravo lego po dolžini, pa nagib tudi. Za vožnjo s čevlji z SPD ploščicani. Ampak zdaj se hoče pa še v službo vozit, pa ma dvoje salonarje, z različno višino štikl. Kako naj pa sedaj nastavim višino zica, da ji ustrežem?
Sodrovc, s foruma bicikel.com
Dragi (Š)odrovc,
svoji … svoji … svoji … sosedi? Zares prijazno od tebe! Če bi bili vsi pripravljeni priskočiti na pomoč, bi kolesarilo še veliko več ljudi.
Če si iz glave izbijem po višini (hitro) nastavljive sedežne opore, mi ostaneta dve rešitvi:
a) Hitri zapenjalec za dvigovanje/spuščanje sedežne opore ter precizno graviranje črtic v oporo, možne gravirane opombe “spd”, “taroza salonar”, “porno štikli” in podobno.
b) Drugo kolo za v službo! Če ima istega za šport in za v mesto, sta dve možnosti – ali ima preslabo kolo za šport ali predobro za v službo. Ob kakšni daljši dnevni migraciji res prav pride dobro kolo, a ponavadi na dirkaških kolesih kar piše “ukradi me”. Odlični “komjuterji” pa stanejo toliko kot vrhunska spd pedala.
Ali je morda znana največja nadmorska višina osvojena z dvokolesom na nožni pogon? (Šteje tudi nošenje ali shuttle navzgor, prizna se tudi helikopter, seveda z kasneje opravljenim spustom).
In morda se omenjenemu poda tudi podvprašanje kje oz. na kateri višini je bila izvedena najvišje ležeča kolesarska dirka (šteje tudi cestna dirka ali “magari” tudi velodrom ali navsezadnje ciklokros).
kluchevski, s foruma tabla.mtb.si
Dragi kluchevski,
ker nisem bil poleg, tole seveda terja brskanje po spletu. Kot ste že sami ugotovili na Tabli, je najvišje “naguglano” nošenje koles na 7546 m visoki Mustagh Ata. Pravzaprav sta mojstra “kolesarila” nekaj sto metrov nižje. Nekaj sta se celo spuščala na kolesih, tako da morda celo zadovoljita tvojim kriterijem. Jezdila (nosila) sta jekleni kolesi Surley s stripovsko debelimi gumami, kakršna so v podobnih snežnih razmerah najbolj priljubljena tudi na aljaškem Iditarodu.
Gospod Guinness pa je odgovoril na drugo vprašanje: kolesarska dirka na najvišji nadmorski višini je Ruta International de la Alpaca, od 25. do 28. novembra 2010, s štartom v kraju Oquepuño v Peruju na višini 4873 m nad morjem.
Če bi imeli Slovenci možnost, bi jo gotovo naredili višje. Tako pa bomo prav lahko, kot ste tudi že ugotovili na Tabli, prvi s kolesom na vrhu sveta.
Spoštovani Jazbec,
prosim pomagaj mi pri odločitvi. Kolesarska tetovaža – da ali ne? Kaj, kam, kako veliko?
Mina, po e-pošti
Draga Mina,
s tetovažami imam le eno težavo: pri meni terjajo veliko britja, zato jih nimam. Če si manj poraščena kot jaz, je to lahko super zadeva. Zakaj si ne bi telesca okrasila z nečim, kar ti veliko pomeni? Je to kolesarstvo? Če se ti tako zdi ta trenutek, lani pa si igrala odbojko na mivki, predlani si bila vse poletje z bordom na ledeniku, še leto prej pa z bombami pod vodo, si raje vzemi še malo časa za premislek. To je tako kot z imeni fantov na levi ali desni … roki.
Kolesarskega motiva ne boš našla v katalogu pri mojstru barvanja kože, zato se potrudi z umetnino, ki nekaj pove o tebi, tvojem kolesarskem slogu, dosežku … Naj ti jo nariše mojster, prijatelj ali sama, če imaš ta dar.
Lokacija? Kolesarski fetiš so noge. Obrite, rjave, v krastah … tetovirane.
Velikost? Odvisno koliko “platna” nudiš. Si plezalka ali šprinterka?
V gorskem kolesarstvu, pa tudi na cesti in BMX kolesarstvu, se spomnimo veliko izdatno tetoviranih kolesarjev (kolesark niti ne). “Tattoo” Lou De Angelis, “Pistol” Pete Loncarevich, Jamie Staff, Shaun Palmer … Pa vseeno po pameti, da te ne zanese na pot ameriškega cestnega proja Davida Clingerja, ki je po maorski poslikavi celega obraza veliko bolj znan kot po svojih dosežkih.
Če se ti že zdi, da kaj manjka tvojemu obrazu, si tako kot jaz privošči luknjanje!
Se ti zdi nošenje uhanov na kolesu nevarno (glede na to da imaš enega v obrvi)? Veje so pogosto blizu glave. 🙂
Vid, na facebooku
Dragi Vid,
(poglej, poglej, čisto naključno dve podobni vprašanji o telesni “modifikaciji”) najprej razloživa vsem bralcem, da sta glavi najini in lahko z njima počneva kar hočeva, kajne? Dokler nosiva čelado, seveda. V svoji karieri sem že slišal nekaj s kolesarjenjem povezanih grozljivk o uhanih, piercingih in celo prstanih. Ne bi ponavljal. Tudi nekaj krvi sem že videl s tega naslova, pa ni bilo prehudo. Scefran uheljček ni taka reč, cel pa nikdar ne bo obvisel na veji. Pa če ne nosiš ravno tako velikih, kot jih imajo domorodci sredi črne Afrike, ali mečice raztegnjene na premer cevi krmila, se boš v resnici težko ujel na kakšno vejo.
Kako uspešno prešvercati bicikel s Hrvaške?
Peter, na facebooku
Dragi Peter,
kam smo prišli, kajneda?! Včasih smo kolesa tihotapili iz Avstrije in Italije, zdaj pa s Hrvaške. Pa morda kakšnega iz ZDA ali Kanade. S Hrvaške zaradi vrnjenega davka, čez lužo ker so tam (zlasti njihova) cenejša.
Hja, če ne bi bilo treba na hrvaški strani žigosati papirjev, se najde nekaj lepih turic sredi ničesar, na katerih še sam ne veš, na kateri strani meje si.
Morda je še najbolje, če ga daš na Hrvaškem meni na test in ti ga preskušenega vrnem v Sloveniji. Saj nimam ne potnega lista ne davčne številke. Živalci še nihče ni rekel žal besede, če je šla čez zeleno mejo, pa ji verjetno tudi na kolesu ne bo.
V resnici imam še nekaj zamisli, kakšna je tudi preizkušena, pa se mi nekako ne zdi primerno pisati o tem. Internet je tisti, ki prenese vse, papir ne. Jaz pa sem si tudi že ustvaril nek imidž poštenjakarja. Cesarju, kar je cesarjevega. Naj ti bo, me srbi, dobiš namig: si pomislil, da bi kolo kupil tu in ga izvozil na Hrvaško?
Z nekajmesečno zamudo (torej na mtb.si) bere moje odgovore Marko iz Culta, ki se je oglasil z dodatnim pojasnilom:
Sem prebral tvoj odgovor Tolu, pa te moram malo popravit.
V lanskem letu sem pripravljal projekt, kjer bi pri naših strankah pobirali rabljene – stare gume in jih vozili nekam v okolico Maribora, podjetja se res na žalost ne spomnim. Reciklirajo pa samo plašče z žico. Torej zložljivi plašči na žalost odpadejo.
Lep pozdrav, Marko Galjot
Hvala Marko, za pojasnilo in poskus.
Do naslednjič, vaš Jazbec
Jazbecu lahko vprašanje zastaviš v forumih bicikel.com in tabla.mtb.si, po e-pošti ali na Jazbečevi facebook strani facebook.com/mtbjazbec. Jazbec nagradi najbolj domiselno vprašanje vsake številke.
Jazbec si pridržuje pravico, da skrajša vprašanja.
Jazbec ne odgovarja najraje na vprašanja, na katera ti na forumu v petih minutah odgovori nek tehnični frik. Raje vprašaj kaj življenjskega.
V uvodni sliki od leve proti desni: David Clinger, Shaun Palmer, Pistol Pete Loncarevich, Jamie Staff, spodaj seveda Jazbec.
