Vrednost kolesa je področje, ki zahteva tehten razmislek.
Za rabljena kolesa smo ustvarili prosti trg, ki je odvisen od sporazuma med prodajalcem in kupcem. Kupec (večina) ga želi čim ceneje. Prodajalec, ki je kolo vzdrževal in ve, da je dobro ohranjeno (recimo, da ni nategun), ga pa ceni več kot omenjeni kupec. Če je kupec ocenil ponudbo in ima, bo tudi dal. Če ne, bo iskal cenejšo ponudbo. Če se prodajalcu s prodajo mudi, bo na začetku postavljeno ceno postopoma nižal, sicer pa počakal na tistega kupca, ki se zaveda kaj kupuje in ve, da ponujena cena upraviči ponudbo.
Cene novih koles so v zadnjih letih močno, močno dvignili. Predvsem zaradi hitrega in povečanega števila nakupov, ki so presegli zaloge. Kolesarske blagovne znamke niso bile pripravljene na tolikšen dvig nakupov, zaloge so pošle, tudi rezervnih delov ni bilo in tako smo kupci so-ustvarili odlično okolje za dvig cen in selekcijo. Če želiš imeti, plačaj več. Tudi pri rabljenih kolesih.
Pa je kolo danes, glede na njegov namen, res več vredno?
Smo priča posledici covid in post-kovidnega navala na gorskokolesarski šport. Tudi dobremu in načrtovanemu marketinškemu odzivu na res noro prodajo. Zaslužki nekaterih večjih slovenskih trgovin so bili mesečno zelo visoki, malo manj odgovoren pa je bil marketing za servis, ki se je kasneje pokazal tako pri povišani ceni, kot porazni zalogi rezervnih delov. Bilo je tudi odlično obdobje za ustvarjanje monopolnih in ekskluzivnih “spešl” ponudb. Tistih, ki jih omenja Černi v intervjuju.
Vrednost kolesa določi tudi kupec s svojim odzivom na ponujeno ceno
Gre za princip povpraševanja in ponudbe, ki vpliva na trg. Zavedanje, da ima kupec vpliv na višino cene artikla, je bistveno. Če je nekaj predrago, precenjeno, poiščemo boljšo, konkurenčno ponudbo. Čustveno oviro lahko predstavlja navezanost na blagovno znamko. Premostimo jo tako, da si pred nakupom postavimo objektivna vprašanja.
Koristna vprašanja, ki si jih mora kupec postaviti pred nakupom
- Ali to res potrebujem?
- Sta investicija in cena upravičeni?
- Kako pogosto bo potrebno vzdrževanje, kaj vključuje vzdrževanje in koliko stane? Ga lahko opravim tudi sam in kolikšna je cena?
- Kolikšna je trajnost izdelka, kako dolgo ga bom lahko uporabljal, so nadomestni deli na voljo in koliko stanejo?
- Koliko stane redni servis in kako pogosto ga je potrebno opravljati?
- Kaj ponuja konkurenca?
Tudi to, če lahko sam kaj “privijem” in “našpricam”, če znam, ali pa bom za vsako figo potreboval uraden in vedno dražji servis.
Ta vprašanja, predvsem na njih učinkoviti odgovori in dejanja, postavljajo kupca v zelo pomembno vlogo z močnim vplivom na razvoj trga prodaje in korektne, trajnostne ponudbe.
Če zanimanja za nek izdelek ni (ker je pač slabo zastavljena in previsoka cena za ciljno skupino, je slabše kakovosti, me sili v prepogosto menjavo, …), tudi še tako “dobra” ponudba ne bo pripomogla k dolgoročnemu povečanju prodaje. Če kupec zahteva trajnostno uporabo in se bo na prodajni marketing odzval kritično (da tega izdelka pač ne bo kupil in se bo odločil za konkurenco, ki upošteva več), se bo tudi prodaja temu prilagodila, sicer ne bo želenega zaslužka.
Zavedati se moramo, da “marketing” ne pomeni ekipe dveh ljudi, ki oblikujeta en prodajni oglas. To so ekipe strokovnjakov različnih področij, ki skrbno načrtujejo vsako spremembo, ki jo vključijo v vsakoletni prodajni plan. Sledijo našim dejanskim potrebam, svojo ponudbo pa vztrajno prilagajo tako, da ustvarjajo potrebo z namenom, da kupujemo več in pogosteje. Definirajo od barv, ki so za prihodnje modelno leto “in” za vsako ciljno skupino vs ceno, pozicije nalepk, … do cene za vstopni in premium model določenega modela kolesa in kako komu kaj prodati.
Zaključna misel
Kakovost izdelkov se namenoma ne izboljšuje. To vpliva na trajnost, nižjo vrednost kolesa, več servisiranja in umetno ustvarjeno potrebo po nakupu novega. Servisi so postali (pre)dragi, pogoji za njihovo rabo prepogosti in kdaj tudi neupravičeni. Vse to je posledica modernega potrošništva, ki nas sili, da je novo “boljše”, da rabaš menjati vsako leto ali dve, in mnogokrat sploh ne opazimo počasnega dvigovanja cen. Ker podjetja “morajo” ponujati vsakoletni “novo”, saj sicer ne preživijo vsakoletne 20-odstotne rasti, ki je z vidika cenovne učinkovitosti SAF (stupid as fuck). Sva tudi jaz in ti?
(Avtor besedila ni avtor naslovnega kolaža)
David je osnutek besedila najprej objavil v Facebook skupini MTB Slovenija. Pridruži se ji!
