Pridevnik iz besedne zveze, ki daje slovensko ime našemu športu, se napiše skupaj.
Na mtb.si se trudimo tudi za lepo uporabo slovenskega jezika. Celo nekaj slovenskih izrazov smo uspešno dali v “obtok”. Potopna sedežna opora, obročnik …
Pred več kot tremi leti je naš Mah dobil nalogo, da napiše, zakaj je “gorskokolesarski” in ne “gorsko kolesarski” ali “gorsko-kolesarski” (tudi “gorski kolesarski” je že kdo napisal). Krasno je napisal Mah, celo zgodbo je naredil iz tega, ampak ni udaril “na gobec” kot jaz zdaj z naslovom, pa se morda zato ni prijelo.
Beri: Izrazoslovje: že Prešeren se je spraševal, kako se piše prav
Povzetek utemeljitve Maha in strokovnjaka:
Gre za pridevnik, ki je motiviran iz samostalnika: zimskošportni sejem, turnosmučarska oprema in, nenazadnje, gorskokolesarske hlače. Pogosto na ta način poimenujemo tudi poklicno dejavnost, na primer športnomedicinski strokovnjak ali kulturnoumetniški poznavalec.
V vseh teh primerih gre za podredno zloženko. Ena izmed vsaj dveh besed je vodilna, druga je odvisna. V našem primeru je pridevnik “gorskokolesarski” sestavljen iz dveh besed: gorsko in kolesarjenje. “Kolesarjenje” je samostalnik, ki bi lahko stal tudi samostojno, “gorsko” pa pridevnik, ki pojasnjuje zvrst kolesarjenja in je zato podrejen samostalniku.
Poleg podrednih pridevnikov poznamo tudi priredno zložene pridevnike. Ti vsebujejo enakovredna pridevnika, zato se pišejo z levo in desno stičnim vezajem. V priredju lahko zamenjamo vrstni red sestavin. “Modro-zeleno” kolo je kolo, pobarvano z modro in zeleno barvo. Drugačno je “modrozeleno” kolo. To je pobarvano le z eno barvo, verjetno turkizno.
Če ti recimo v mali oglas napišeš, da prodajaš “gorsko kolesarski dres”, ni taka reč. Bolj narobe je, če tako pišejo trgovci, organizatorji prireditev in turistični ponudniki. Tako gre naš jezik z drobnimi korakci na slabše.
Da se prime pravilen zapis, je ena od naših malih nalog. Druga je recimo, da vsi vemo, katerega spola je kolo: tisti kolo, tista kolo ali tisto kolo?
S tem, da so vilice množinski samostalnik in da je vilica le hrvaški izraz za čeljust, pa bomo težili kdaj drugič.
