Kura ali jajce? Garmin ali pametni telefon? Marsikdo se je že praskal po čelu in razmišljal, kateri “kažipot”, privit na balanco kolesa, ga bo popeljal v lepša gorskokolesarska nebesa.
Kura ali jajce? Garmin ali pametni telefon? Marsikdo se je že praskal po čelu in razmišljal, kateri “kažipot”, privit na balanco kolesa, ga bo popeljal v lepša gorskokolesarska nebesa. Nebesa so seveda tiste lepe ture, ki jih cestni kažipoti ne poznajo.
Še nekaj naj bo jasno. Čeprav večina stezosledcev v lovu za gozdnimi in gorskimi zakladi uporablja Garminove naprave, bom to besedo pisal z malo, saj jo bom uporabljal kot generično ime za vse izdelke (razen telefonov), ki sprejemajo GPS signal in nam pomagajo, da vedno najdemo pravo pot.
24 ur na dan
Pametni telefoni so “one man band”. Majhna ploščica s svetlečim zaslonom je postala naša stalna spremljevalka, saj zna in zmore vse: spremlja naše zdravje, napoveduje vreme, prinaša potrebne in nepotrebne informacije, predvaja glasbo, fotografira, objavlja statuse in celo omogoča prvotno nalogo, pogovore na daljavo.
Telefon imamo vedno pri sebi. Na stranišču, v službi, v šoli (mogoče ne), na potovanjih, med počitkom in tudi med kolesarjenjem. Ker je vsemogočen, nas na kolesu lahko tudi vodi in spremlja našo aktivnost. Ampak ali zna to bolje kot namenski aparati? Odgovor ni črnobelo enostaven, saj se telefoni razvijajo s svetlobno hitrostjo in so bili že včeraj zmogljivejši od povprečnega računalnika, kupljenega pred nekaj leti. Po drugi strani pa so garmini (poleg tistega z velikim G še Polar, Sigma, Wahoo, Bryton …) narejeni z namenom, da se kar najbolje prilagajajo željam kolesarjev. Koga je torej bolje izbrati, univerzalca ali specialista?
Zaslon, zaslon, zaslon …
Pri usmerjanju je velikost zaslona pomembna. Večji kot je, bolj je pregleden in več informacij nam poda. Tu je torej v prednosti telefon. A le, dokler z njim ne delamo v rokavicah. Zasloni na dotik in rokavice se pogosto gledajo kot pes in mačka. Tudi garmini imajo običajno zaslone na dotik, a so do rokavic prijaznejši, prav tako pa so za lažji dostop ohranili nekatere ključne mehanske tipke. Jaz se na ajfona ne morem oglasiti z nobenimi rokavicami, zato se ga včasih dotaknem z nosom (deluje). Pri Garminu se mi zatakne le z enimi rokavicami, a nosu kljub temu vanj ne brišem.
Baterija?
Stalno vklopljen velik zaslon požre veliko energije. Energetsko požrešen je tudi GPS sprejemnik, ki je potreben za natančno spremljanje in določanje položaja. Po parih urah uporabe bo telefonska baterija prazna in ostal boš brez poti in brez povezave s svetom. Reši te lahko le zunanje napajenje ali pa garmin. Garmini so zasnovani za večurno delo. Najnovejši zdržijo tudi do dvajaset ur aktivnega spremljanja kolesarja, nekaterim pa lahko enostavno dodaš še zunanjo baterijo. Tako opremljen se boš zgubil šele po štiridesetih urah vožnje.
{loadposition inside}
Ne, hvala!
Deseturna avantura skozi gozd po blatu, prahu, morda v dežju ali celo sneženju, včasih pri tempereturah pod lediščem, na balanci pa lep nov telefon … Večina jih je res (rahlo) odpornih na vodo, pa bi vseeno bi rekel – ne, hvala. Seveda lahko telefon zaščitiš s celo vrsto neprebojnih oklepov, ki naj bi ga varovali tudi med padcem.
A skupaj z močnim držalom je tvoj kokpit že podoben sosedovi tetki, ki v podobno veliki košarici na balanci pelje v mesto svojega kužka z rožnato pentljo med ušesi. Garmin je že brez dodatkov bolj robustern in vzdržljiv. Je vodoodporen in po najbolj svinjski turi ga brez težav opereš z milom in tekočo vodo. Pri padcu je na krmilu manj izpostavljen poškodbam.
Sunek ga lahko vrže z ležišča, a se težje razbije. Pazi le, da imaš okrog krmila vedno napeljano varnostno vrvico. Če crkne garmin, še ni konec sveta. Če crkne telefon, je vsaj za dan ali dva konec sveta zelo blizu.
Najprej se nauči, nato uporabljaj
Pred več kot desetimi leti je prijatelj kupil Garmina. Še toplega je prinesel na turo in dejal, da se ne bomo nikoli več izgubili. No, še nikoli nismo tako zalutali, kot prav tisti dan. Garmin je pač še ena dodatna naprava v našem življenju. Da ga lahko dobro izkoristimo, ga moramo spoznati in se naučiti dela z njim. Telefon je (postal) naš življenjski sopotnik in nanj smo navajeni. Delo z njim je enostavno. Brez težav mu dodajamo aplikacije, spreminjamo nastavitve in mu določamo funkcije.
Prav dobra povezljivost s svetom in svetovnim spletom je prednost telefona, saj nam (tokrat) signal GSM v vsakem trenutku omogoča dostop do vseh možnih zemljevidov in podatkov, ki nam lahko koristijo na turi. Seveda si lahko izbrane zemljevide predhodno shranimo na telefon in se navigiramo v “offline modu”.
Signal. Kaj je že to?
Signal pa je ali pa ga ni. Večji del Slovenije je dobro pokrit s signalom GSM, obstajajo pa območja, kjer telefonskega signala ni. Podobno je tudi drugod v Evropi, po svetu pa je še veliko predelov brez signala GSM. Čeprav se najdejo tudi točke brez signala GPS, so te veliko bolj redke.
Za navigacijo so primerni le telefoni, ki imajo vgrajen sprejemnik GPS. Garmina brez takega sprejemnika seveda ni. So pa sprejemniki v namenskih aparatih (vsaj trenutno) kvalitetnejši in natančnejši od tistih v telefonih. Prav tako telefoni praviloma nimajo barometričnega višinomera, v garminih pa je ta običajno vgrajen. Izračunavanje višine z barometričnim višinomerom je (zanimivo) bolj natančno od tiste, izračunane s pomočjo signala GPS.
Povezljivost
Še ena povezljivost je pomembna: telefon ali garmin tako radi povežemo z merilcem moči, obratov, srčnega utripa, hitrosti … Telefon se z njimi poveže preko tehnologije bluetooth, garmin pa tudi s protokolom ANT+. V čem je razlika? Povezava BT je povezava enega z enim, ANT+ pa enega z večimi.
Primer: če predvajaš glasbo s telefona na zvočnik BT, se moraš ti odklopiti, če želi glasbo na isti zvočnik predvajati tvoj brat. Pri tehnologiji ANT+ bi lahko glasbo na zvočnik predvajala oba hkrati, je pa vprašanje, če bi bilo to poslušljivo. ANT+ zato omogoča različne in več kombinacij povezovanja senzorjev z garmini ali računalniki. Za računalnik seveda potrebuješ še ključek USB ANT+.
Garmin ali telefon?
Garmini so dragi, telefoni pa so običajno še precej dražji. Na turi imamo telefon vedno s seboj in mnogi si poenostavijo življenje tako, da garmina spoloh ne uporabljajo. Telefon je primeren za navigacijo, če le ta ne traja predolgo. Primeren je za navigacijo, če ta ni prepogosta. Telefon je pravi superman in sam zmore skoraj vse. Garmin sam ne zmore vsega, kar pa zna, naredi z odliko. Še bolj pa se razživi, ko se poveže s telefonom. Skupaj sta idealen par. Vsak zase pa … kakor za koga. Jaz vozim z Garminom na balanci in telefonom v nahrbtniku.
Foto Matej Hartman
