Dare Radulović, eden prvih članov legendarnega gorskokolesarskega kluba Gams, in njegov tri desetletja star Klein Pinnacle.
Dare je romantik. Zabavljač, ki je tekmoval v začetku devetdesetih let, se nato čisto umaknil iz kolesarskega športa, se posvetil svoji drugi veliki ljubezni in postal alfist. Ja, avtomobili Alfa Romeo so njegova druga strast. Čeprav se preganja z giulietto, ga v garaži čaka prav posebna triintridesetica, ki čaka na obnovo.
Dare Radulović se je na “stara” leta zopet vrnil v kolesarske vode, si omislil vsegorskega Norca, z njim prebrcal lokalne hribe, tako kot v časih aktivnega kolesarstva, a nekaj mu je vseeno manjkalo: staro gorsko kolo, ki pooseblja njegovo romantično plat in čustveni naboj tega športa.
Kolo: Klein Pinnacle (okvir letnik 1990, velikost 51 cm)
Dare: “Klein nam je bil za časa moje kolesarske zagnanosti skoraj nedosegljiv. Predvsem cenovno težko dostopen. Bil je nekakšna kultna znamka tistega časa. Na stara leta sem si ga pa le privoščil, saj sem ga kupil dokaj poceni. Bolj kot ne Klein Pinnacle visi na steni. Tam mu družbo dela še en legendaren bicikel. To je Santa Cruz Bullit, ki pa nima vseh komponent iz tistega časa. Pinnacle mi bo v prihodnosti služil kot kolo, s katerim se bom odpeljal na kakšen festivalček ali na krajšo nedeljsko vožnjo.”
Komponente, ki bi jih izpostavil
Dare: “Sedež Selle Italia Flite je morda prva takšna komponenta, ki bi jo izpostavil. Čeprav je imel Klein v osnovi nameščen Concorjev sedež iz brušenega usnja, je zame sedež vseh sedežev le Flite in nič drugega. Tega, ki je na kolesu, mi je podaril Andrej Dekleva. Čeprav je že čisto zucan, ga bom pustil takšnega, kot je.
Celotna oprema je Shimano Deore XT in to je res nekaj posebnega, še posebej, ker je to serija M730 (1987-) in je ena prvih Shimanovih gorskokolesarskih skupin. Potem je tu še titan krmilo Colnago, ki za moj okus nekako ne paše na to kolo. V prihodnosti ga mislim zamenjati za takega, ki bo bolj ustrezal kolesu. V originalu je bilo namreč na kolo pričvrščeno krmilo znamke Tioga.”
Klein je bil pred časom. Že takrat je napeljava kablov potekala znotraj okvirja. 
Narejeno v Ameriki. 
Dare pravi, da je samo en sedež pravi: Flite. 
Se še pomniš treh verižnikov spredaj? 
Legendarne “cantilever” zavore Deore XT. 
Titan krmilo Colnago.
Specifikacija
- Okvir: Klein ALU 6061
- Vilice: Klein krom molibden
- Krmilna opora: Etto
- Krmilo: Colnago titan
- Ročaji: brez imena (bo potrebno najti kakšne “vintage”)
- Krmilni ležaj: Shimano Deore XT
- Zavore: Shimano Deore XT
- Menjalnika in ročici: Shimano Deore XT / Shimano Deore XT STI
- Kaseta: Shimano Deore XT, 6-redna, 11-28t
- Veriga: Shimano HG90
- Gonilka: Shimano Deore XT
- Verižnik: Shimano Deore XT, 46/36/26t
- Pedali: Shimano
- Obročniki: Ambrosio Compact / Shimano Deore XT
- Pnevmatike: Wheeler Banzai 26×2,05″ (v prvotni konfiguraciji so bile nameščene pnevmatike Tioga Mud Dawg)
- Sedež: Selle Italia Flite (v originalu MTB Cycletech)
- Sedežna opora: brez imena (v originalu Tioga T-Bone)
- Teža: okoli 10 kilogramov
Pritrdišča za nosilec bidona tudi na spodnji cevi okvirja. 
6-redni zadnji verižnik. 
Tudi zavorne gumice so Shimano XT.
Na kratko o znamki Klein
Leta 1985 je znamko ustanovil Gary Klein in takoj je postala sinonim za lahke aluminijaste okvirje, ki so jih krasile zanimive barve. Prav barva je bila v primerjavi s takratno konkurenco eden glavnih Kleinovih adutov. Klein je prvi ponudil krmilo in krmilno oporo, varjeno v enem kosu. Imenovala se je “Mission Control”. Dolga leta je imel v lasti tudi patent napeljave kablov po notranjosti okvirja (patent US 5433465).
Leta 1995 je znamka Klein prešla pod okrilje kolesarskega giganta Trek. Zadnji okvir je proizvodno linijo v Združenih državah zapustil konec leta 2007, Klein je dokončno zaprl svoja vrata leta 2009. V tem času so proizvajali tako gorska kot cestna kolesa. Prvi paradni “konj” znamke je bil gorski kolesar Tinker Juarez. Klein je sponzoriral tudi ekipe cestnih kolesarjev. Oilme-Klein je bila ameriška moška ekipa, ki je tekmovala le v Združenih državah, Kleinove okvirje pa so leta 2002 vozili tudi člani evropske ekipe Gerolsteiner.
Nekaj zgodovine najdeš tudi na web.archive.org.
