Znamka Pole, “anti-mainstreamovski” pristop k izdelavi koles.
Za znamko Pole zelo verjetno še niste slišali, zelo verjetno pa je tudi, da boste o Fincih s povsem “anti-mainstreamovskim” pristopom k izdelavi koles še slišali. Na kratko – dolgo, položno & nizko.
In to zares dolgo, položno in nizko, ne samo za stopinjo bolj položen kot krmilne cevi, kakor delujejo te čase vsi proizvajalci. Če si pogledamo enduro model Evolink 150 s 150 mm hoda, to pomeni (pri velikosti L) medosno razdaljo 1314 mm, višino gonilne osi 345 mm in kot krmilne cevi 63,5 stopinje. Če to primerjamo z na primer dolgim, položnim in nizkim Mondrakerjem Dune (160 mm hoda), ima slednji naslednje mere: medosna 1243 mm, višina gonilne osi 350 mm, kot krmilne cevi 66 stopinj (+/- 1 stopinja).
Drugačna že na videz
Kolesa Pole so že na videz drugačna, nekako ne gledajo “pravilno.” To je posledica pristopa, ki jo je ubral bivši finski spustaš Leo Kokkonen, zdaj tekmovalec v enduru. Kot razlaga, mu geometrije enduro koles niso bile preveč všeč, zato je začel razmišljati o idealnem kolesu. Začel je eksperimentirati in tako je na kolo za spust namestil vilice s 140 mm hoda, kmalu zatem je zaradi boljšega vzpenjanja obrnil sedežno oporo in sedež pomaknil bolj naprej. Nato je opazil, da je njegov kolega s kolesom z zelo dolgimi cevmi ob verigi na serpentinah hitrejši od njega in spet se je porodila nova ideja. Svoje je dodal še Matti Lehikoinen, ki je nadvse hvalil svojega po meri izdelanega Intensa z dolgo medosno razdaljo. Leo se je kmalu znašel v položaju prvega moža koles Pole.
Evolink
Serija Evolink obsega kolesa s hodom od 110 mm do 176 mm. Vsi imajo enak sistem vzmetenja z navideznim vrtiščem ter zelo podobno obliko. Vsi imajo tudi nenavadno lastnost, da je kolesa mogoče zložiti! Odviti je treba srednji vijak zgornjega nihajnega vzvoda in zadnji obročnik se z nihajko zloži pod okvir. Zakaj? “Zato, ker kolesa nočem voziti na avtomobilu, ampak v njem,” pravi Kokkonen in poudarja tudi enostavnejše potovanje z letalom.
Kolesa so narejena zelo robustno, z velikimi in dobro zaščitenimi ležaji, ogromno prostora okoli plaščev ter omenjeno specifično geometrijo. Pri tem velja poudariti tudi dolge cevi ob verigi (“Ker mora biti kolo uravnovešeno.”), zelo naprej pomaknjen sedež, dolg doseg do krmila in seveda kratke opore.
Kolo je kar klicalo po testni vožnji, a ena ura v parku ni bila dovolj za pravo oceno kolesa. Sploh zato, ker je kolo res radikalno drugačno in terja kar nekaj časa, da se ga navadiš. Ljudje iz firme pravijo, da rabi povprečen kolesar teden dni časa, spremeniti pa je potrebno tudi način vožnje. A potem leti … Kolo je res stabilno in gre brez težav preko vsega, zaradi nizke osi pa gredo pedala velikokrat po tleh. Prave tehnike za ostre ovinke v prvi vožnji nisem povsem odkril, v odprtih zavojih pa gre zlahka (pre)hitro. Presenečenje je čakalo na strmem klancu, kjer ni bilo nobenega dvigovanja prednjega plašča, položaj za pritiskanje na polno pa je bil ravno pravšnji.
Mahen korak z industrijo, velik za …
Resnici na ljubo gre večji del industrije v to smer, a z majhnimi koraki, Pole pa je naredil odločen korak v smeri dolgo/nizko/položno. Genij ali nor znanstvenik? Nagibam se k prvemu, a nisem povsem prepričan, zagotovo pa imejte to znamko na radarju.
Foto Grega Stopar
Preberi še:
Eurobike Media Days: Rocky Mountain v elementu
