Lastnik zlatega kolesa GT Force je Robi Kordež. A kot da bi bilo kolo prekleto, tudi danes ni šlo vse gladko. Na Ivarčkem jezeru še trening spusta na razmočeni progi, skoki v jezero prestavljeni na nedeljo.
Lastnik zlatega kolesa GT Force je Robi Kordež. A kot da bi bilo kolo prekleto, tudi danes ni šlo vse gladko. Na Ivarčkem jezeru še trening spusta na razmočeni progi, skoki v jezero prestavljeni na nedeljo.
 
Robi Kordež je oblekel zlato majico, si nadel zlati obesek in visoko dvignil zlato kolo GT Force; ob njem je Blaž Žnidaršič, ki je postavil drugi čas
Matej Lovše po prihodu v cilj – zlati GT mu ni bil usojen
Kordeževa vožnja, ki je odločala o zmagovalcu; Matej ni vozil
S progo sta se med drugim spopadla tudi Luka Kodra …
… in Matej Stapič
Štart proge za spust je bil zavit v gost oblak
Drsalnica od štarta do cilja
Nekateri tekmovalci so se med progo ustavljali ob potokih in si umivali rokavice ter čevlje
Umivanje koles in teles v Ivarčkem jezeru; le državni prvak Vauh je moral zaradi povojev ostati na suhem
|
Ob prihodu na prizorišče ob Ivarčkem jezeru sem mislil, da je že vsega konec. Le slabo uro po začetku vožnje na čas z gorskimi kolesi je začelo deževati in Robert Kordež je bil v tem trenutku že v civilnih oblekah, njegov čas 2 minuti 19 sekund pa je bil videti nepremagljiv. Naj spomnimo – dirka za zlato kolo GTje potekala v posamični vožnji na čas na 700 m dolgi krožni progi – ta je imela en daljši spust in daljši vzpon, oboje v današnjih razmerah kar zahtevno. Robi je izbral dobro taktiko in odpeljal dva hitra kroga takoj po deseti uri, ko se je tekmovanje začelo. Torej še po suhem.
Po enajsti se je na štartu zbrala četica najbolj elitnih krosistov in štirikrosistov, ki so jim družbo delali še nekateri domačini in številni rekreativci. Kodra, Muzga, Mugerli, Lovše so bili glavni v lycri, s širokimi hlačami, ravnimi pedali in ‘kahlami’ so se s progo spogledovali Stapič, Pisanec, Verstovšek in drugi. Nihče pa ni zares verjel, da se bo možno približati času Kordeža, kaj šele ga izboljšati. Toda nikoli ne reci konec, dokler ni konec.
Po jutranjih neuspešnih poskusih sta se štarterki v brezdelju dolgočasili vse do popoldneva, ko se je na svoj drugi poskus odpravil Matej Lovše. Svojega karbonskega trdaka je poganjal in potiskal na vso moč ter se v cilju dobesedno sesedel, štoparica pa je pokazala skoraj neverjeten čas – 2 minuti in 8 sekund. Od dežja in namakanja v jezeru premočena množica je bila skoraj brez besed. Je to sploh mogoče? Kot se je izkazalo kasneje, je pravilni odgovor da in ne.
Le malo po vožnji Lovšeta so se med prisotnimi pojavila ugibanja o tem izrednem času in kako ga je Matej dosegel. V času Matejeve vožnje sodnikov (ali pravzaprav kogarkoli) ob progi ni bilo in nihče ni mogel z zagotovostjo trditi, da je bilo karkoli narobe. Narobe je hodila le velika razlika do Kordeževega časa iz suhe vožnje. Medtem se je na prizorišče vrnil tudi Robi in začele so se debate na dolgo in široko, kako je to mogoče, kaj narediti in podobno. Odločitev je padla po skupnem ogledu proge, ko je Matej pošteno povedal, kje je sekal ovinek na dnu proge in se namesto za vožjo po razmočenem listju odločil za tek. Tedaj pa je šele nastopila dilema – na tem delu je bil trak samo na zunanji strani, sodnika pa nikjer. Je to torej dovoljeno ali ne? Matej ni bil edini, ki je sekal na tem delu, čeprav je morda res samo on izbral prav to linijo, ki je se mnogim zdela predrseča. Vmes je postalo jasno, da so bili trakovi preveč naivno postavljeni še na vsaj enem delu in so to tekmovalci s pridom izkoriščali. Kaj sedaj? Odločitev je padla – Matej in Robi naj peljeta še enkrat, hitrejši dobi kolo. Nad idejo noben izmed njiju ni bil preveč navdušen, toda Robi je vseeno odpeljal, Matej pa se je odločil, da ne bo vozil. Kolo je šlo tako v roke Kordežu, vsem skupaj pa je ostal grenak priokus. Upajmo, da je s tem ‘prekletstvo’ tega kolesa končano, saj je bilo podeljeno šele v tretjem poskusu, pa še to na tesno. ”Ne vem še, kaj bom naredil s kolesom. Zagotovo sem ga mislil obdržati, a ravno prejšnji teden sem naredil veliko škode na avtu in morda ga bom prodal. A le za pošteno ceno, saj je kolo res nekaj posebnega,” je pred zadnjim skokom dneva v jezero povedela Robi Kordež.
Današnjim nesporazumom na Koroškem bi se bilo moč izogniti, v tem konkretnem primeru morda celo samo z nekaj deset metri traku. Pri boju za nagrade se stvari lahko zelo hitro zapletejo, še toliko bolj če je v igri nagrada, kot je bilo skoraj 5000 evrov vredno kolo. V takšnih primerih ne gre ničesar prepustiti naključju, saj bo šlo vedno nekaj narobe in to običajno nekaj povsem banalnega.
Dež je danes pošteno ponagajal tudi spustašem, saj se je sicer (v suhem) dobra proga spremenila v skoraj neprevozno drsalnico. Na treningu je bilo tako veliko smeha ob nedolžnih padcih, nekateri najhitrejši pa so vozili že zelo zares. Tudi ob jutrišnji napovedi suhega vremena bo proga pod visokimi krošnjami ostala mokra, razplet zna biti tako zelo presenetljiv.
Zaradi dežja so organizatorji prestavili tudi skoke v vodo, ki bodo tako na sporedu v nedeljo ob treh.
Povezave:
