V seriji objavljanja gradiv, ki so v minulih dneh prispela na Ministrstvo za okolje in prostor glede osnutka Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, objavljamo še pripombe in predloge Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA Koroška d.o.o.). Odločno za razvoj mtb turizma.
V seriji objavljanja gradiv, ki so prispela na Ministrstvo za okolje in prostor glede osnutka Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, objavljamo še pripombe in predloge Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA Koroška d.o.o.).
Korošci so pravočasno združili moči in na regijskem posvetu so gorsko kolesarstvo podprli tudi predstavniki organizacij, ki mu marsikdaj žugajo z drugega brega. Koroška je tako vsekakor dober primer, kako bi lahko delovale tudi druge regije, še zlasti kakšna, ki se ima v turizmu za “ligo višje” od Koroške.
V dopisu ministrstvu poudarjajo turistično vlogo gorskega kolesarstva in s tem skladne usmeritve slovenskega turizma.
Konkretni predlogov zakonodaje ne dajejo temveč v teh podpirajo predloge Slovenske kolesarske pobude (Kolesarska zveza Slovenije & Co.)
Ministrstvo za okolje in prostor Dravograd, 8. 9. 2011
Dunajska 48
1000 Ljubljana
Zadeva: Mnenje in pripombe na predlog Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju
Spoštovani.
Pregledali smo predlog Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju št. zadeve 0071-201/2011, ki ste ga 22. 7. 2011 objavili na vaši spletni strani in za katerega je rok za sprejem mnenj in pripomb 12. 9. 2011.
Ključni poudarki:
• pozdravljamo pobudo, da se problematika vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju v najkrajšem možnem času prične dejansko razreševati, saj na Koroškem še posebej občutimo porast voženj z motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi v naravnem okolju in njihove posledice; pri tem pa smo mnenja, da bi bilo nujno potrebno uzakoniti, da morajo biti tovrstna motorna vozila registrirana, v nasprotnem primeru bodo prizadevanja za omejevanje in prostorsko koncentriranje na dovoljena območja, izničena;
• ne strinjamo se z načinom umeščanja gorskega kolesarjenja kot trajnostne oblike rekreacije in turizma v naravnem okolju s splošno prepovedjo vožnje, ustavljanja in organiziranja voženj;
• kolo je v prvi vrsti športni pripomoček in ne le vozilo;
• predvideni postopki „legalizacije“ vožnje v gozdnem prostoru in vožnje s kolesom po planinskih poteh v predlogu zakona so prekompleksni, predlog zakona ne predvideva ali določa (sistemskih) virov za načrtovanje, označevanje in vzdrževanje poti; še posebej naj poudarimo, da je ta možnost legalizacije bila dana že od leta 2007, ko sta bila sprejeta Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS št. 61/2007) in Zakon o gozdovih (Uradni list RS št. 30/93, 13/98, 56/99, 67/02, 110/02, 115/06, 110/07), pa do danes po našem vedenju na območju Koroške in tudi Slovenije ni bila označena in za vožnjo s kolesi odprta nobena planinska pot ali gozdna vlaka, kar zelo jasno kaže na sistemsko pomanjkljivost;
• predlagamo, da se za gorsko kolesarjenje uveljavi načelo dovoljenja vožnje, ustavljanja in organiziranja voženj povsod, razen tam, kjer je to prepovedano, kar je v različnih oblikah pravna praksa v turistično razvitih evropskih državah in regijah z dolgoletnim institucionaliziranim varstvom narave (npr. v Schwarzwaldu na Bavarskem, kjer ne velja splošna prepoved vožnje z gorskimi kolesi, dva velika naravna parka pokrivata 85 % površja in imajo okoli 8.000 km gorsko kolesarskih poti);
• potrebno je razviti mehanizem sistematičnega razvoja kolesarjenja in gorskega kolesarjenja, tako v smislu rekreacijske dejavnosti kot turističnega produkta in ciljati k povezovanju različnih deležnikov s področja kolesarjenja in gorskega kolesarjenja, s čimer ta dejavnost dejansko lahko postane generator razvoja regionalnih okolij, ki imajo za to dobre naravne pogoje, kar Koroška za gorsko kolesarjenje nedvomno ima;
• pomembno je vlaganje v človeški kapital, tudi v smislu izobraževanja ciljnih uporabnikov, vzdrževanja poti, povezovanja na regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju, … s čimer bomo dosegli bolj usmerjeno in prostorsko koordnirano umeščanje dejavnosti v prostoru, kar verjamemo, da z restriktivnim načinom splošne prepovedi ni možno doseči.
Obrazložitev
RRA Koroška d.o.o. je bila pripravljavec in je izvajalec spremljanja uresničevanja Regionalnega razvojnega programa za Koroško razvojno regijo 2007–2013, ki je temeljni dokument na regionalni ravni, ki je opredelil razvojne prednosti regije, določil razvojne prioritete in finančno ovrednotil programe spodbujanja razvoja v regiji. Ena izmed prioritet je razvoj komplementarnega turizma treh dolin, kjer je izpostavljen tudi pomen gorskega kolesarjenja.
V temeljnem dokumentu razvoja turizma na nacionalni ravni Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011 je bila postavljena vizija: Slovenija bo postala razvita turistična destinacija z raznoliko in kakovostno turistično ponudbo, s poudarkom na krajših počitnicah. Z izoblikovanimi atraktivnimi in raznolikimi integralnimi turističnimi proizvodi bo postala tudi zaželena destinacija za daljše počitnice. (Razvojni načrt in usmeritve … 2006). S tem namenom so v nadgradnji modela organiziranosti slovenskega turizma bile na območju celotne Slovenije oblikovane regionalne destinacijske organizacije. Strategija trženja slovenskega turizma 2007–2011 med sedmimi celostnimi turističnimi proizvodi izpostavlja pomen proizvoda „aktivne počitnice in oddih“ ter znotraj tega „kolesarjenja“ (Strategija trženja slovenskega … 2007). RRA Koroška d.o.o. je bila uspešna na javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ESRR za izvedbo aktivnosti regionalnih razvojnih destinacijskih organizacij in bo vsaj do leta 2013 nosilec projekta „Regionalna destinacijska organizacija Koroška“.
V dokumentu Turistična politika za leto 2011 z usmeritvami za leto 2012 je navedeno, da „turizem predstavlja pomembno razvojno in poslovno priložnost za Slovenijo. Glede na sedanjo stopnjo razvitosti slovenskega turizma in obstoječ razvojni potencial lahko turizem v naslednjih letih postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva in tako pomembno prispeva k doseganju razvojnih ciljev Slovenije in v tem okviru predvsem k doseganju njenih gospodarskih ciljev“ (Turistična politika za leto 2011 … 2011). Slednjega se zavedajo v nekaterih turističnih destinacijah evropskega alpskega sveta, kjer je kolesarski turizem postal eden važnejših v smislu prihodkov. Kolesarski turizem je ena redkih vrst turizma, ki ima zadnjih 25 let kontinuirano rast. Na Bavarskem, na območju Schwarzwalda, kjer je okoli 85 % površja znotraj dveh večjih naravnih parkov, je okoli 8.000 km poti za gorsko kolesarjenje. Po podatkih nemških raziskav je turist gorski kolesar v povprečju star 40 let, izobražen in z nadpovprečnimi dohodki (Wöhrstein 2011).
Za Koroško regijo velja, da v zadnjih letih izkazuje razvojne probleme, saj je (z izjemo relativno mladega prebivalstva, ki pa se hitro stara) v primerjavi z drugimi regijami v vseh kazalnikih pod slovenskim povprečjem.
Regija na temelju lastnih razvojnih potencialov išče priložnosti v razvoju novih, okolju prijaznih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.
Koroška regija se zaradi razgibanega reliefa, goste mreže lokalnih in gozdnih cest, vlak, kolovozov in poljskih poti, številnih kolesarskih prireditev (od ljubiteljskih do profesionalnih), ponudnikov specializirane kolesarske ponudbe ter vse večje priljubljenosti gorskega kolesarjenja, v zadnjem desetletju razvija v pravo gorsko kolesarsko destinacijo. Tako bodo aktivnosti regionalne destinacijske organizacije Koroške usmerjene tudi v razvoj gorskega kolesarjenja kot samostojnega ali del enega izmed integralnih in prioritetnih turističnih produktov na Koroškem.
Vsaka človekova dejavnost v okolju vpliva na okolje in pri tem gorsko kolesarjenje ni izjema. Pomembno je, da se vplivov zavedamo, jih prepoznamo in znamo ovrednotiti in temu primerno razporedimo dejavnosti v prostoru. Prepogosto se gorsko kolesarjenje dojema kot enovito obliko kolesarjenja, čeprav je danes toliko različnih načinov in vrst gorskega kolesarjenja (XC, turno, downhill, enduro, 4X, northshore, rekreativno, tekmovalno, doživljajsko, … ), ki jim je skupno le še to, da uporabljajo za prevozno sredstvo kolesa, ki pa se med seboj zelo razlikujejo. Večina kolesarjev želi doživljati in uživati naravno okolje, v katerem se vozijo in želijo povzročati čim manj škode, so pa seveda izjeme, kar velja za sleherno človekovo rekreativno aktivnost, tudi npr. za pohodništvo. Po podatkih Wöhrsteina (2011) okoli 92 % gorskih kolesarjev kot turistov uporablja mrežo kolesarskih poti, le 8 % je t. i. freeriderjev in spustašev (downhill), ki potrebujejo posebne poligone oz. prilagojene trase.
Politike odločanja in javne diskusije bi morale biti zasnovane na objektivnih informacijah, pri vplivu gorskega kolesarjenja na okolje pa v Sloveniji sploh ne obstajajo empirične raziskave na to temo. Tudi drugje po svetu tega ni veliko, največ pa v okoljih, ki imajo dolgo tradicijo institucionaliziranega varovanja narave (npr. Združene države Amerike, Avstralija, Nemčija, …). Dober in znanstveno podrt zbir literature je dostopen na straneh International Mountain Bicycling Association (www.imba.com 2011). Iz obstoječih empiričnih raziskav je zaznan trend, da gorsko kolesarjenje nima večjega vpliva na okolje kot druge primerljive oblike rekreacije (npr, pohodništvo), ter da so negativni učinki najpogosteje posledica slabega oblikovanja in izbora trase ter vzdrževanja poti. Ugotavlja se, da je problem erozije poti bolj ekonomski kot ekološki problem, saj so raziskave pokazale, da se v povprečju 2/3 erozije dogaja brez njihove uporabe in je le 1/3 posledica njihove uporabe (Wöhrstein 2011). Konflikti in percepcije vpliva na okolje so pogosto družbenega vzroka in so posledica konfliktov med različnimi skupinami uporabnikov (npr. pohodniki in kolesarji). Pomebno je izpostaviti, da npr. gorski kolesarji znotraj posamezne turistične destinacije opravljajo manj poti z motornim prometom kot npr. primerljiva ciljna skupina pohodnikov, saj se največkrat na pot odpravijo s kolesom od mesta prenočišča (Wöhrstein 2011).
Pozdravljamo pobudo, da se problematika vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju v najkrajšem možnem času prične dejansko razreševati, saj na Koroškem še posebej občutimo porast voženj z motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi v naravnem okolju in njihove posledice.
Na pobudo RRA Koroška d.o.o. je v prostorih RRA Koroška d.o.o. v torek, 16. avgusta 2011, potekal posvet o gorskem kolesarstvu na Koroškem v luči predloga Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju. Udeležili so se ga predstavniki Policijske uprave Celje, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MDO planinskih društev Koroške, Zavoda za gozdove Slovenije OE Slovenj Gradec, podjeta Bikenomad d.o.o. in RRA Koroška d.o.o. Zapisnik sestanka vam prilagamo.
Udeleženci se strinjajo, da je predloga zakona slabo pripravljen, nekonsistenten in neoperativen.
Menimo, da so za razvoj gorskega kolesarjenja način določevanja območij in mehanizmi legaliziranja v smislu povsod je prepovedano, le tam ne, kjer je dovoljeno in načini, ki jih za dosego tega predvideva predlog zakona, izjemno kompleksni in v realnosti neizvedljivi. Gorsko kolesarjenje je ob upoštevanju nosilnosti okolja trajnostna oblika rekreacije in turizma. Predlagani način bo v veliki meri zavrl naša prizadevanja za pozicioniranje Koroške kot kolesarske destinacije in promoviranje gorskega kolesarjenja kot trajnostnega načina rekreacije in turizma. Predlagamo pristop, da je vožnja s kolesi povsod dovoljena, razen tam ne, kjer je prepovedana.
Na tem mestu se nam zdi pomembno poudariti, da je potrebno razviti mehanizem sistematičnega razvoja kolesarjenja in gorskega kolesarjenja, tako v smislu rekreacijske dejavnosti kot turističnega produkta in ciljati k povezovanju različnih deležnikov s področja kolesarjenja in gorskega kolesarjenja, s čimer ta dejavnost dejansko lahko postane generator razvoja regionalnih okolij, ki imajo za to dobre naravne pogoje, kar Koroška za gorsko kolesarjenje nedvomno ima. Zato je bolj pomembno vlaganje v človeški kapital, tudi v smislu izobraževanja ciljnih uporabnikov, vzdrževanja poti, povezovanja na regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju, … s čimer bomo dosegli bolj usmerjeno in prostorsko koordnirano umeščanje dejavnosti v prostoru, kar verjamemo, da z restriktivnim načinom splošne prepovedi ni možno doseči.
Z namenom usklajenega nastopa smo se povezali s Slovensko kolesarsko pobudo in aktivno sodelovali pri pripravi pripomb na predlog zakona. Na tem mestu izražamo podporo konkretnim predlogom predlaganega zakona, kot je bila pripravljena v okviru Slovenske kolesarske pobude (Kolesarska zveza Slovenije, Slovenski gorniški klub Skala – KGK Volja, Pohodništvo & kolesarjenje GIZ, Združenje slovenskih žičničarjev GIZ, MTB.SI).
S spoštovanjem vas lepo pozdravljamo.
Pripravil
Peter Zajc
direktorica
Karmen Sonjak
Priloge:
• zapisnik regijskega posveta Gorsko kolesarstvo na Koroškem v luči predloga Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju.
Poslano:
• Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana
• tu (arhiv)
Viri in literatura:
• M. Uran, R. Ovsenik: Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011. 2006. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, 170 str.
• Strategija trženja slovenskega turizma 2007 – 2011. 2007. Slovenska turistična organizacija, 66 str.
• Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2007–2013. 2006. RRA Koroška d.o.o., 160 str.
• T. Wöhrstein: Priručnik za razvoj in planinarenja i biciklizma u Crnoj Gori. 2011. Ministrstvo turizma Crne Gore, Deutsche Gesellschaft für Technische Zusammenarbeit (GTZ) GmbH, 54 str.
• Turistična politika za leto 2011 z usmeritvami za 2012. 2011. Vlada Republike Slovenije
