13. maja 2016

Škot iz slovenske ekipe se spominja v torek preminulega kanadskega vrstnika.

Tehle “v spomin” raje sploh ne bi imeli. A da se na prezgodaj izgubljenega spomni nekdo, ki ga je bolje poznal od nas, nekdo povezan s Slovenijo, se nam zdi pravi način za spominjanje. In spominjanje je v redu.

Za nekaj vrstic o Stevu Smithu smo poprosili njegovega vrstnika, Škota Ruaridha Cunninghama, člana slovenske ekipe Unior Tools Team. S Stevom sta se merila in srečevala vse od leta 2007, ko je Ruaridh postal mladinski svetovni prvak. Steve je bil tretji v kvalifikacijah, v finalu pa le 11., a njegov čas je prišel pozneje.

Ruaridh:

Za Steva sem prvič slišal na začetku sezone svetovnega pokala 2007. Takrat smo se mladinci morali uvrstiti v finale v konkurenci članov in le nekaj nas je bilo, ki nam je to redno uspevalo. Z Joshem (Brycelandom) sva tipala morebitne tekmece za svetovno prvenstvo in Steve Smith je bil na drugi strani Atlantika že kar znan.

Neverjetno hiter je bil, a se mu je prepogosto dogajalo, da je bil predivji, ko je bilo najbolj pomembno. Nekaj let pozneje je “Sender Steve”, kot smo mu takrat rekli, počasi pogruntal, kako je treba, in se prebil najprej v prvo dvajseterico, nato v prvo deseterico in še v peterico, dokler ni leta 2013 osvojil naslova zmagovalca svetovnega pokala. To pa je nekaj, kar v tem športu dosežejo le najboljši.

Stevie je slovel po tem, da je bil na kolesu zelo agresiven, zato je tudi dobival imena, kot sta Sender Steve in Chainsaw. Zame pa je bil eden najbolje tehnično podkovanih tekmovalcev. Res pravi rajder. Nekdo, ki je uspel vzeti najtežje linije, ki se jih drugi niso želeli ali upali voziti.

Kogar koli v svetovnem pokalu vprašaš, vsi ti bodo o Stevieju lahko povedali le dobro. Kljub uspehu in slavi je ostal zelo trdno na tleh. Pripravljen se je bil pogovarjati z vsakomer in to s takšnim navdušenjem, da si ga lahko le občudoval.

Nazadnje sva govorila med vožnjo na štart v Cairnsu zjutraj pred dirko. Govorila sva o kolesih, o poškodbah, o vzmetenju in še čem in preden sva se zavedla, je bilo 20 minut mimo in prišli smo na vrh. Zaželela sva si srečo za popoldansko dirko in šla na zadnji nastop za trening.

Premalo je, če rečem, da ga bomo pogrešali. Bil je navdih številnim tako na progi kot izven nje. Le malo športnikov v svojem športu doseže vrh in ostane tako trdno na tleh kot on.

Stevie, hvala za vse, kar je bilo lepega, za navdih in za spomine.

#longlivechainsaw

Uvodna fotografija je iz Maribora 2007, ko se je teden dni po SP v Fort Williamu Steve prvič uvrstil v finale svetovnega pokala. Foto Marko Obid.

Sledite nam