Mož z največ zmagami v svetovnem pokalu olimpijskega krosa, dvakratni olimpijski prvak in še in še …
Le tri mesece pred svojim osemintridesetim rojstnim dnem je slovo dirkam v svetovnem pokalu napovedal eden najboljših gorskih kolesarjev vseh časov. Francoz Julien Absalon se je odločil, da se posveti svojemu novoustanovljenemu moštvu Absolute-Absalon.
Legendarnih 33
Svoj prvi naslov svetovnega prvaka (ne članski) je osvojil leta 1998 v Mont Sainte Anne. Slast zmag v svetovnem pokalu je prvič občutil leta 2001, ko je v kategoriji U23 slavil v Durangu. Nato je šla njegova pot strmo navzgor. V profesionalni karieri je dosegel do sedaj rekordnih 33 zmag, bil olimpijski prvak leta 2004 v Atenah in leta 2008 v Pekingu.
V Londonu 2012 je po padcu in predrtem plašču odstopil, v Riu pa je osvojil osmo mesto. Največje boje v zadnjih desetih sezonah je bil z Ninom Schurterjem, pred tem tudi z legendarnima Thomasom Frischknechtom in Josejem Hermido ter še enim šampionom – Christophom Sauserjem.
V svoji karieri je vozil za štiri moštva. Med mladinsko / amatersko konkurenco za Scott France, svojo prvo profesionalno pogodbo je podpisal z Bianchijem in njihovo kolo vozil med leti 2000 in 2006, nato je vozil za moštvo Orbea. To je bilo med leti 2007 in 2012. Leta 2013 je združil moči s švicarskim BMC, ki je glavni opremljevalec tudi v letošnji sezoni, ko je Absalon ustanovil lastno kolesarsko ekipo.
Če ga v Albstadtu pred dvema letoma na ciljni črti ne bi prehitel največji rival Nino, potem bi imel Absalon 34 zmag v svetovnem pokalu, ali pač ne. To je bila dirka do zadnjega centimetra!
Evropska prvenstva
Svoje prvo člansko zlato je Absalon osvojil leta 2006 v Lamosanu, zlato ero evropskih prvenstev je nadaljeval v letih 2013, 2014, 2015 in 2016 (Bern, St. Wendel, Alpago in Husqvarna).
Osvojil je tudi pet srebrnih odličij začenši z letom 2003 v Gradcu. Nato je bil na drugem mestu še v Kluisbergnu 2005, v Göremu 2007, Dohnanyju 2011 in lansko leto v termah Darfo Boario.
Svetovna prvenstva
Je petkratni svetovni prvak. Prvič je naslov osvojil leta 2004 v Les Getsu, drugega leto zatem v Livignu, tretjega leta 2006 v Rotouri in četrtega 2007 v Fort Williamu. Na peti naslov je nato čakal sedem let in ga dočakal leta 2014 v Hafjellu. Dvakrat je bil srebrn in sicer v Canberri leta 2009 in v Vallnordu leta 2015. Vrhunskim predstavam je dodal še dva brona. Leta 2011 v Champeryju in leta 2016 v Novem Mestu na Moravskem.
Svetovni pokal
V skupnem seštevku svetovnega pokala je slavil kar sedemkrat – 2003, 2006, 2007, 2008, 2009, 2014 in 2016. Drugi je bil leta 2010 in 2015, tretji pa v letih 2005, 2011 in 2013.
Takole je lani Rob Warner opravil krajši intervju z legendo:
Srečno na novi poti!
Foto grega Stopar
