Nemec Leisling in Madžarka Dósa zmagovalca maratona Učka za serijo UCI. Nemška trojica na vrhu, za njimi Lovše na 4. mestu. Vročina in trpljenje na neverjetno zahtevni trasi.
Nemec Matthias Leisling iz ekipe Black Tusk je veliki zmagovalec sedmega maratona Učka, ki je letos štel za novo serijo UCI v maratonu. 24-letnik si je na izredno težki 94,5 km dolgi trasi v veliki vročini s časom 4 ure 7 sekund manj kot 45 minut prikolesaril skoraj 13-minutno prednost pred drugouvrščenim rojakom Steffnom Thumom, ki ostaja številka ena razvrstitve serije. Tudi tretji v cilju je bil Nemec, Christian Kreuchler.
Kot četrti je v cilj z 20 minutami zaostanka za zmagovalcem izmučen prišel Matej Lovše (Uni team Cult), kot sedmi pa še Lenart Noč (Ganesha team). Nekaj časa sta bila oba v igri za drugo mesto, a je Matej prišel v krizo in izgubil kar nekaj časa, tudi pešačil, Lenartu pa je čas ukradla tehnična težava – veriga mu je pri spodnjem kolescu ušla iz ohišja menjalnika. Po popravilu je nadaljeval v počasnejšem tempu.
Leisling je povedel že v prvem dolgem asfaltnem vzponu, njegov tempo sta najdlje skušala držati Kreuchler in Hrvat Đani Simčić, ki je naposled končal na 10. mestu. Kreuchlerja je pozneje prehitela skupinica s Thumom, Lovšetom in Nočem, a je po že navedenem razpletu položaj obdržal le Thum.
Pri članicah je na enako dolgi trasi dolgo vodila domačinka Andrea Kiršić, a je daleč od tehnične cone povsem razrezala plašč in odstopila. Tako je zmagala Madžarka Eszter Dósa, na kolesu je bila šest in ur in pol.
Na srednji (še vedno svinjsko težki) 70,8 km trasi je bil najhitrejši Marko Čretnik (Ganesha team). V njegovi kategoriji master 1 se je za njim uvrstil Uroš Breški (Djak), sicer tretji absolutno, Peter Vesel (Uni team Cult) pa je bil drugi pri master 2 in četrti absolutno. Na stopničke je stopil še Aleš Boben (MTB Trbovlje Specialized), drugi v master 3.
Mladinec Peter Zupančič (Calcit bike team GT) je zmagal na najkrajši 34,2 km dolgi trasi.
Dolgi, strmi vzponi, grušč in kamenje, vročina … Medtem ko so južna pobočja Učke lepo poraščena in na večini poti nudijo vsaj nekaj sence, nova pentlja daljših dveh tras vodi po vzhodnih pobočjih (vzhodno od južnega vhoda v predor Učka), kjer kolesarje pričaka puščava brez dreves.
Gor in dol, gor in dol, gor in dol, brez počitka tudi na zahtevnih spustih … Pred zadnjim spustom pa še dolg, strm vzpon po gozdni cesti, prekriti s kamenjem, s spreminjajočim se naklonom …
Od 35 članov jih je odstopila deseterica. Vsi razen morda zmagovalca, ki je v štirih urah in 44 minutah nadčloveško premagal Učko, so preživeli vsaj eno večjo krizo. Ramšaka, Mlinariča, Katalenića – prvi se je nedavno odlično odrezal na 119-km Salzkammergutu, zadnji je letos preživel Cape Epic – pa niti ne sprašujte, kako je bilo. Masterja Zajca še manj. V cilj so kapljali dolgo po tem, ko je šel napovedovalec že na pašto in so jih v cilju na rivi pričakali le še kopalci. Tretja članica je prikolesarila naravnost na podelitev! Seveda so bili na cilju tudi kolesarji kmalu kopalci.
Po vsem tem vseeno obstaja utemeljen sum, da se bodo prihodnje leto vrnili po še. 8. Maraton Učka v izvedbi lovranskega BBK Marun je znova prijavljen v serijo UCI. Zasluži si močno udeležbo. Ne toliko po številu, da bi bil primerljiv z masovkami tipa Salzkammergut ali Dolomiti Superbike. Bolj v smislu, da bi se na pobočjih Učke udarili najbolj žilavi, kar jih je.
Izbira in označitev trase ter izvedba dirke je bila vzorna. Na ključnih mestih se je tudi gledalcev našlo.
Vrstni redi (PDF)
www.bbk-marun.hr
Na uvodni fotografiji Matej Lovše, tu je še videti, kot da se zabava. Foto Damir Sefić/revija Biker (Hrv)
