Kraško drobljenje “makadama” in asfalta. Od Trstelja do Trsta in nazaj. Brez označb, samo z GPS napravami.
Na praznično soboto nas je Deš Fleš povabil na nekajurno kolesarjenje po Krasu. Mišljeno bolj kot avantura, a vseeno na polno, saj so na koncu najboljše čakale celo denarne nagrade. Kategoriji sta bili razdeljeni na tipe koles, CX, drobilci (gravel grinderji) in podobno v eni ter MTB v drugi.
Pričakovanja …
Čeprav nam je organizator obljubljal sonce, nas je kakih štirideset, različnih narodnosti, a istega prepričanja, štartalo v rahlo meglenem vremenu petnajst do devetih. Navzdol po makadamu od koče Trstelj in na asfalt in čez nekaj kilometrov spet na makadam. Kdor pozna Kras, pa dobro ve, da makadami tam niso prav “speglani”. Ostri robovi kamnov so mi prinesli kačji ugriz takoj na začetku. Sprijaznjen z usodo sem dal slovo tekmovanju in se pripravil na avanturo. Malo dalj časa sem porabil za menjavo zračnice, saj po sedmih letih tubelesa nisem bil prav spreten. Nisem pa bil edini, saj je do Sel na Krasu precej udeležencev imelo iste težave. Ko smo se navadili, da je pač treba izbirati smer med kamenjem, je bilo precej bolje.
Realnost…
Trasa nas je vodila proti Tržaškemu zalivu in Fernetičem ter nazaj skozi Dutovlje in Komen na Trstelj. Seveda pa tempo ni bil turističen. Moj Diverge me je prav vabil v rdeče. Takoj, ko se je pokazalo sonce in so se makadami malo “speglali”, je poskočil in letelo je kot za stavo. Asfalt pa je prav požiral. Na poti sem srečeval sotrpine, ki so vsak na svoj način premagovali traso. Ker sem imel le osnovno navigacijo s puščico, sem nekatere srečal tudi večkrat, saj sem naredil kaj nekaj izletov v napačno smer. Nekaj metrov do kakih sto metrov, a sem vedno našel pot nazaj. Za čuda nikoli z jezo ampak z nasmehom. Pogled na sončni Miramar in Tržaški zaliv je bil lepa nagrada.
Progo sem večinoma prevozil sam in le nekajkrat sem se ustavil in poklepetal s sotrpini. Jasno je bil pogovor cehovski in je tekel o naši opremi in kolesih in o smeri trase za naslednjim ovinkom.
In spravljiv zaključek
Po petih urah vožnje sem bil v cilju. Zadnji vzpon ni bil lahek, 15-odstotni klanec zadnjih 300 metrov, a je bilo pri Koči na Trstelju žgoče sonce in dobra družba. Na koncu sem bil celo tretji.
Če strnem je bil to zelo lep dan preživet na svežem zraku in v dobri družbi. Več tega! Lahko spomladi in tudi daljše
Tekmovalni del Stone Lust 100
S traso je najhitreje opravil Lenart Noč, le malo za njim je bil v cilju Matej Lovše, tretji pa Uroš Breški. Vsi kategorija MTB, saj je bil Kras tokrat primernejši za debelejše gume.
Pri drobilcih in podobnih kolesih je zmagal Matej Kravos, ki je bil v absolutni razvrstitvi tretji, drugi pa je bil Lucjan Premrn in tretji Bobi.
Nastopila je tudi Andrea Kiršić in zmagala v ženski kategoriji.
FB stran Dust Lust 100 s podrobnejšimi informacijami in mnoštvom slik, ki prihajajo še naprej.
Uvodna fotografija Polona Makovec
