Bajda, Slapnik in Vreček v drugouvrščeni štiričlanski ekipi, Topolovec in Vidovič tik pod stopničkami med dvojicami. 24 ur kroženja v bajkparku in več kot 140 spustov.
Lepo je, če ja vsak bajkpark prepoznaven tudi po kakšni prireditvi. Za park Zauberberg Semmering na prelazu med Štajersko in Spodnjo Avstrijo je to 24-urna dirka v spustu Race the night, ki so jo ponovno izvedli ta konec tedna. Reportaža z lanske z galerijo Lorene Gellini in Damirja Sefića
Kategorije so štiri: posamezniki, dvočlanske, štiričlanske in šestčlanske ekipe. Pravila pa preprosta: V 24 urah opravi čim več krogov, vzponi so seveda z gondolo. Po lanskem nastopu Janeza Bajde in Iztoka Slapnika v mešani slovensko-avstrijski štiričlanski ekipi je bilo letos na štartu še več Slovencev. Bajda in Slapnik sta v ekipo Life With Superenergy, v kateri je bil še Avstrijec Rene Stelzer, zvabila še Kristjana Vrečka, izmenjaje so zakrožili 148-krat in osvojili drugo mesto v svoji kategoriji. Mariborčani so imeli dve dvojici: David Topolovec in Andreas Vidovič (Bike Gladiators) sta za 24 sekund zgrešila tretje mesto, Alen Šumandl in Marko Svaguša (2 star team) pa sta predčasno zaključila, saj si je Marko zlomil gleženj.
Ponovno so bili zastopani tudi Hrvatje: Istrana Dubravka Družeta in Robert Jedrejčič (MTB Istra Pazin) sta med 26 dvojicami zasedla 13. mesto, med solisti pa se je do konca pregrizel Goran Malvić.
Trasa dirke je speljana po lahkih progah, saj tudi te zaradi utrujenosti postanejo zahtevne. Veliko koncentracije je potrebne že zaradi prehitevanja, saj so na progi (no, tudi v gondolah) vedno kolesarji skoraj 130 ekip. Pomagala je tudi sreča z vremenom, saj je deževalo pred in po dirki, vmes pa je bila proga suha. Omenimo dva posameznika, tretjeuvrščenega Benjamina Karla, svetovnega prvaka v alpskem deskanju, ter Anito Novak na 12. mestu, dirko je uspešno dokončala že lani. Sicer pa je tako kot na ultrakolesarskih cestnih preizkušnjah, kot je dirka okoli Slovenije, to malce drugačen tip kolesarjev. Ne ravno klasični spustaši, iz spusta je bilo poleg Vrečka edino prepoznavno ime član zmagovalne štiričlanske ekipe, Poljak Michal Sliwa.
Izjave nekaterih naših fantov
Iztok Slapnik: “Letos je bila konkurenca precej močnejša. Prvih 5 ekip je vozilo podobne čase, večje razlike so se naredile v zadnjih urah. Za razliko od lanske tekme nam je letos dobro služilo tudi vreme. Tehničnih težav nismo imeli, tudi omembe vrednih padcev ne. Proga je bila hitra, polna brakebumpsov in zelo utrujajoča za roke. Reševalci so imeli polne roke dela. Cilj (zmaga) ni bil dosežen, ampak sem vseeno zadovoljen z rezultatom. Zmagovalna ekipa je bila preprosto premočna.”
Kristjan Vreček: “Na tej dirki sem nastopil prvič in če povem po pravici, si res nisem mislil, da je tako hud tempo! Najboljši čas enega spusta je bil 3:30, naše celotno skupno povprečje pa je bilo 3:47. Veliko je prehitevanja in od tega so nekateri precej vljudni, najdejo pa se tudi ‘kekci’, ki te nočejo spustiti, tako da je borba ves čas in posledično je tudi postavitev dobrih časov težje dosegljiva. V ekipi smo bili štirje tekmovalci, en mehanik/pomagač in pa fotograf (Mare O). Vzdušje je bilo dobro in delovali smo kot pravi tim, brez tega ne bi šlo. Vreme je na srečo zdržalo, organizacija je bila na nivoju! Hrana in pijača sta bili stalno na razpolago, ponoči je osvetlitev odlična, elektriko smo imeli tudi pod timskimi šotori, tako da kapo dol organizatorjem!
Skratka unikatna dirka, vredna udeležbe, je pa res, da si po koncu ‘malce’ zdelan. Osebno mi je bil najtežji del naslednji dan zjutraj, ko si že malce zmatran in ti po nočni prijetni temperaturi udari sonce.”
David Topolovec: “Prvič na dirki, pa kar dvojice. Najvišji cilj je bil dirko končat, seveda je bila vedno želja, da je enomestna številka v rezultatu, ob polnoči sva bila z Andreasom na 5. mestu. Ko so se začele težave, zlomljena veriga (nepripravljeni seveda nismo meli rezervne, tak da je trajalo iskanje). Mene je ob kašnih 4ih zjutraj zbil eden ot tekmovalcev, jaz sem ostal cel, čeprav ne vem kako. Ker sem ostal brez menjalnika, brez uhice, zdrobil krmilni ležaj, pa na boxxerju so krone tud popustile. Na srečo je bila prednost pred zasledovalci že en krog, tako da pozicij nisva izgubila. S soncem pa je postalo vse lažje, potem pa še samo gasa do konca. Končno 4. mesto je super in dobra motivacija za 2014.”
Na uvodni fotografiji promet udeležencev, vse foto Marko Obid/two4six.net
Video ekipe Korak naprej/Bike Gladiators
