Bolje pozno kot nikdar, tu je poročilo s konference o zagatah kolesarjenja v naravi izpred tedna dni.
Na Kolesarsko zvezo Slovenije je v zadnjem mesecu letelo nekaj očitkov, da je premalo dejavna v boju za kolesarjem prijaznejšo zakonodajo. Oddolžili so se tudi z organizacijo “prve MTB konference”, ki je v sodelovanju z gostiteljem KK Črn trn prejšnjo soboto potekala v Hiši mladih v Ajdovščini. Za razliko od dosedanjih podobnih shodov je bilo tokrat med udeleženci veliko predstavnikov bolj športno usmerjenih klubov, med govorniki pa ob prispevku KZS (z ukradeno predstavitvijo generalnega sekretarja o pumptrackih vred) in koroškem znanju (Pero Zajc in Dixi) tudi nekaj imen z dejavne severnoprimorske scene (Peter Dakskobler, Miloš Stankovič in Valentin Slejko). Do neke mere je stranski produkt konference tudi pred dnevi objavljeno pismo o nameri.
Konferenco je pripravila in ob zaključku tudi moderirala razpravo nekdanja predsednica OGK in KZS Milena Černilogar, ki je kot članica predsedstva KZS tudi najbolj dejavna na področju zakonodaje. Milena je sestavila tudi naslednje poročilo:
Pomen in razvoj gorskokolesarske infrastrukture
Kolesarska zveza Slovenije je v sodelovanju s Kolesarskim klubom Črn trn 22. februarja v Hiši mladih v Ajdovščini organizirala “Prvo slovensko gorskokolesarsko konferenco”. Konference se je udeležilo več kot 60 predstavnikov z vseh področij gorkega kolesarstva v Republiki Sloveniji. Predstavljene so jim bile vsebine s področja razvoja gorskega kolesarstva v državi, podlage v veljavnih in predlaganih predpisih, postopki pri umeščanju in označevanju gorskokolesarskih poti ter priložnosti na področju gospodarstva. Prisotni so v okviru konference aktivno sodelovali v razpravi, katere namen je bil najti odgovor na vprašanje: Kako nacionalno, regionalno in lokalno pristopiti k sistematičnemu vzpostavljanju in vzdrževanju ter financiranju gorskokolesarske infrastrukture?
Ne glede na dejstvo, da imamo v Republiki Sloveniji na področju kolesarstva veliko organizacij, ne le na državni ampak tudi na lokalni ravni, in da kolesarstvo v Republiki Sloveniji predstavlja velik potencial tudi za gospodarstvo, predvsem za turizem, ter da je kolesarstvo pomemben segment trajnostne mobilnosti, javnega interesa športa in zdravja, žal ugotavljamo, da na ravni države nismo prepoznani kot sogovornik, pa čeprav kolesarski potencial v državi predstavlja najmanj pol milijona prebivalcev naše države.
Organizacije in pobude, kot so Kolesarska zveza Slovenije s svojimi klubi in društvi, Slovenska kolesarska mreža s svojimi člani, Slovenska kolesarska pobuda s svojimi podpisniki, ter številni projekti, ki so bili in so v teku v naši državi, niso kos dejstvu, da kljub prizadevanjem še naprej za kolesarje ostaja v veljavi Uredba o prepovedi voženj v naravnem okolju, ne glede na dejstvo, da so slovenski gorski kolesarji v samem svetovnem vrhu.
Udeleženci konference so se seznanili z zahtevnimi in dolgotrajnimi postopki, ki morajo biti izvedeni za legalizacijo kolesarskih poti kot to določata Zakon o gozdovih in Zakon o planinskih poteh in kdo vse mora v teh postopkih sodelovati. Pri tem pa veliko obetajo predstavljene pozitivne izkušnje na področju gorskokolesarskega turizma iz Koroške in Posočja.
Po zaključku konference še vedno ostaja aktualen poziv kolesarjem in pristojnim: »OdprimoPoti.si«, ker:
– je gorsko kolesarjenje in kolesarstvo ena izmed najbolj trajnostnih oblik športne, rekreativne, tekmovalne in turistične dejavnosti in zato družbeno pomembna aktivnost ter ekonomska dejavnost;
– je dejavnost potrebno urejati in ne prepovedovati in sicer skladno in enakopravno z ostalimi uporabniki prostora;
– je pomemben del dejavnosti doživljanje narave in posebnosti posameznih okolij v njihovi prvinski obliki;
– bo sistematično razvijanje gorskega kolesarstva na regionalnem in nacionalnem nivoju pripomoglo k krepitvi zavesti o izjemnosti narave in kvaliteti okolja v Sloveniji ter promociji Slovenije kot trajnostno naravnane turistične destinacije;
– se zavedamo pomembnosti vlaganj v človeški kapital, tudi v smislu izobraževanja ciljnih uporabnikov, koncipiranja in vzdrževanja poti ter povezovanja na regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju;
– se zavedamo, da ima vsaka človeška dejavnost tudi vplive na okolje, pri tem pa številne empirične raziskave v okoljih z dolgoletnim institucionaliziranim varstvom okolja in narave dokazujejo, da gorsko kolesarjenje nima večjega vpliva na okolje in naravo kot druge primerljive oblike rekreacije, npr. pohodništvo ter da so konflikti in percepcije vpliva na okolje najpogosteje družbenega vzroka (različne skupine uporabnikov istega prostora).
Konferenca je potrdila pomen gorskega kolesarstva v slovenskem prostoru. Udeleženci so si na konferenci izmenjali mnenja, izkušnje ter sklepali nove poslovne priložnosti in poznanstva. To so pomembna izhodišča za nadaljnji razvoj gorskega kolesarstva v državi in želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
Poročilo na kolesarska-zveza.si
Fotogalerija na facebook strani Črnega trna
Preberi še:
Kolesarsko-turistično pismo o nameri
Vabilo na prvo gorskokolesarsko konferenco
