Kredarica kolesarji
17. januarja 2020

… kje so bande in jumpi?! BikeBroja smo poprosili za nekaj modrih misli ob današnjem podvigu neznane trojice na 2500 in še kakšnem metru nad morjem.

Kredarica – 17. januar 2020

Triglav je videl že 1001 čudno stvar. Od trgatev na njegovi glavici, pijanih patriotov vsak vikend poletja, Čehov v japonkah (zakaj se nikoli ne reče Švedov v avstrijkah?), do 100 žensk na Triglavu in še in še.

Ampak 17. 1. 2020 se bo zapisal v zgodovino (predvsem hribovcev/planincev) kot dan, ko je Triglav postal umazan, razdevičen, “pfuj, nikoli več ne gremo gor”!

Da, vsi ostali podvigi so nula proti temu, kar so danes zjutraj naredili trije neznanci. Postavili so gume, GORSKEGA kolesa, ki je v TNP-ju STROGO prepovedano prevozno sredstvo, na še deviški (sicer preluknjan od vseh palic in pohojen, kot čik pred nočnim klubom) sneg na Kredarici.

Ob točno 6:20 se je pred kamero na Kredarici pokazal prvi heroj, gorski kolesar na Triglavu*!

Prvi gorski kolesar v zgodovini Slovenije, ovekovečen na našemu ponosu.

Naš mali svet česa takšnega še ni videl, vsi gorski kolesarji in ostali ljubitelji te subkulture smo hiteli klikati Share gumb na Facebooku, “si videl psihote, hahah, kaj se planincem trga zdaj”.

Komaj se je evforija malenkost polegla, bam, še ena slika, heroj ni bil sam, bili so trije, trije mušketirji s svojimi kobilami na vrhu Slovenije, en velik Fuck Off vsem birokratom, ki ovirajo naravni razvoj gorskega kolesarstva in prepovedujejo ta šport, ker pač ni smučanje.

Tudi če niso odbrcali na vrh ali se spustili dol, je to za nas gorske kolesarje zmaga, kar vsi se počutimo del te njihove zgodbe in držimo pesti, da pridejo v dolino in domov brez težav.

Kar se legalnosti tiče, roko na srce, 100 % gorskih kolesarjev, ki vozijo naravne traile, je v prekršku in tu nimamo kaj moralizirati. To, da imajo planinci sedaj gate v riti, pa tudi ni nobena novost, kaj pa njih ne moti.

V zadnjih nekaj letih smo gorski kolesarji postali imuni na komentarje, kako uničujemo mati naravo, kako povzročamo izjemno škodo na terenu, saj globoko v sebi vemo in vidimo, da to ni res.

Še posebno tisti, ki smo kdaj vsaj delček traila naredili, vemo, kako hitro si ga narava prilasti in je to le mikro ranica, ki se zaceli pred prihodom nove sezone, če se ne vzdržuje.

Planinci, kdaj ste bili nazadnje na Šmarni gori? Se vam zdi pot lepa in naravna, ker tam ni kolesarjev?

Slava jim trem mušketirjem, hvala vam za to herojsko dejanje.


*Če so na 24ur.com napisali v naslov, da je bil kolesar na Triglavu, lahko tudi mi (op. urednika).

In seveda, kot ob vsakem BikeBrojevem zapisu, moramo dodati: “Stališče pisca ni nujno enako mnenju uredništva.”

Pa hvala Aljaž za posnetek zaslona!

Sledite nam