Olimpijske Igre, proga IZU
25. julija 2021

Slovenci smo v gorskem kolesarstvu na 0I prisotni vse od leta 2000. Z izjemo 2004 smo imeli vsako leto na startu krosa vsaj enega predstavnika oziroma predstavnico. Igre in MTB letos tudi na TV Slo.

Končno Tokio 2020. Leto kasneje. V ponedeljek 26. julija in v torek 27. julija navijamo za najboljše tekmovalce in tekmovalke v olimpijskem krosu. V torek še posebej, saj nastopi tudi Tanja Žakelj (Tanja Žakelj tretjič na olimpijskih igrah). Olimpijski kros si bo moč ogledati v živo na TV Slovenija.

Proga

Umetno narejena. Veliko skalnih odsekov, ponekod dve vzporedni liniji, dropi, ostri zavoji, brvi, kratki in strmi vzponi. Krog bo zelo selektiven in glede na to, da je bolj kot ne sušno obdobje, ne bodo spolzke skale temveč peščeni zavoji in “bande” iz zemlje. Ti znajo biti, poleg vročine seveda, glavni vzrok za selekcijo.

izu cross country olympic
Grafika kroga proge IZU. Proga je nedaleč stran od velodroma. Foto olympic.com.

Igre pred igrami: Tokio 2020 “test event”

Spoznaj progo s Sergiom Mantecónom Gutiérrezom, tekmovalcem v krosu, ki se je udeležil iger v Londonu leta 2012. Posnetek kroga je s Tokio 2020 “test eventa”.

Kdaj gledati Igre na TV?

V ponedeljek in v torek bo na TV Slovenija 2 prenos olimpijskega krosa v živo. Prenos bo komentiral Tomaž Kovšca, na ženski dirki pa bo v cilju tudi “leteči” novinar.

V sporedu je vsak dan zapisano ‘vključevanje’ po 40 minut. Moški v ponedeljek ob 9:20, ženske v torek ob 8:30. Točno dolžino prenosov usklajujejo dnevno, odvisno od drugih slovenskih nastopov, nam iz Tokia sporoča Tomaž.

Vremenska napoved?

Vroče in dosti vlage. V ponedeljek, ko bo na sporedu moška preizkušnja, napovedujejo do 31 stopinj z možnostjo kratkotrajnih padavin in okoli 60 odstotkov vlage v zraku. Po domače – soparno bo. Torkova preizkušnja deklet bo v znamenju delno oblačnega vremena z možnostjo kakšne nevihte. Stopinj naj bi bilo toliko kot dan prej, vlažnost se bo povzpela do 70 odstotkov. Več na weather.com.

Napoved uredništva

Moški olimpijski prestiž

Malce bomo “špekulirali”, a prvih sedem pretendentov za zmago in zlato olimpijsko medaljo v moški kategoriji je: Švicar Mathias Flueckiger, zmagovalec zadnjih dveh dirk svetovnega pokala, ki je v življenjski formi, Nizozemec Mathieu van der Poel, ki je že po osmi etapi zapustil dirko po Franciji. Tam je nekaj dni nosil rumeno majico, se odpovedal nastopu na cestni dirki ter se pripravljal na letošnjo dirko vseh dirk v olimpijskem krosu.

Čudežni britanski deček Thomas Pidcock, lani svetovni prvak v kategoriji do 23 let, tudi svetovni prvak v ciklokrosu. Brazilec Henrique Avancini, ki je zaradi priprav na Igre izpustil zadnji dve dirki svetovnega pokala, ter branilec olimpijskega zlata iz Ria, Švicar Nino Schurter. Slednjemu se letošnja sezona ni odvila po načrtih, izpustil je tudi državno prvenstvo, a eden najuspešnejših gorskih kolesarjev zadnjega desetletja in pol se bo želel dokazati in ponoviti dosežek večnega rivala, Francoza Juliena Absalona. Navsezadnje sta tukaj tudi Čeh Ondrej Cink, letos “večno drugi”, in pa zmagovalec dirke v Albstadtu Francoz Victor Koretzky.

Boj za žensko zlato kolajno

Pri dekletih stavimo na Francozinjo Loano Lecomte. Mladenka je letošnja kraljica olimpijskega krosa, nepremagljiva v svetovnem pokalu, aktualna državna prvakinja in izjemno tehnično podkovana in proga v Tokiu to je. Druga kandidatka za zlato odličje je branilka naslova iz Ria, Švedinja Jenny Rissveds.

Njena forma se je v letošnjem svetovnem pokalu stopnjevala, predvsem pa je na zadnji dirki dobila potrditev, kam sodi, in to je za njeno psiho najpomembnejše. Spomnimo, da je Jenny Rissveds po olimpijskih igrah osvojila še sloviti Absa Cape Epic, in sicer v paru s športnim direktorjem njene taktratne ekipe Thomasom Friscknechtom. Nato je Jenny Rissveds zapadla v krizo, izpustila sezono in pol, se počasi in mukoma vračala, zamenjala ekipo okoli sebe, tudi opremljevalca, in ni vrag, da ne bi bila letos odlično pripravljena!

Francozinja Pauline Ferrand Prevot je najtrofejnejša tekmovalka, ki se bo udeležila letošnjega olimpijskega krosa. Svetovna prvakinja v letih 2015 (takrat je osvojila tri naslove: na cesti, v ciklokrosu in v krosu), 2019 in 2020. Letošnjo sezono je “večno druga” tudi na državnem prvenstvu, in lahko bi prav v Tokiu presekala to prekletstvo. Leta 2016 je bilo njeno najbolj krizno obdobje in letošnja osvojitev zlata bi bila obliž na rane iz leta 2016.

Kot četrto v izboru za olimpijsko medaljo bi izpostavili Avstralko Rebecco McConnell, ki že drugo sezono doživlja dirkaško pomlad in se vedno vrti okoli vrha, a nikdar ne poseže po najvišji stopnički. Čeprav je bila ne dolgo tega poškodovana in njena letošnja sezona ni ravno blesteča, tudi Švicarka Jolanda Neff spada v tisti ozek krog favoritinj. Glede na dokaj tehnične in hitre spuste na progi v Tokiu je Joli zagotovo najbolj prepričljiva. Zanimivo bo videti tudi nekdanjo svetovno prvakinjo, Američanko Kate Courtney, ki se je po poškodbi umaknila v domovino in samo trenirala ter izpustila nekaj pomembnih dirk.

Kratki posnetki proge Tokio 2020 z dronom

Zgodovina gorskega kolesarstva na OI

Gorsko kolesarstvo oziroma kros je bil prvič na olimpijskih igrah predstavljen leta 1996 v Atlannti, v Združenih državah. Takrat se je kros preimenoval v olimpijskega.

Prva olimpijskega prvaka sta postala Nizozemec Bart Brentjens in Italijanka Paola Pezzo. Slednja je naslov olimpijske prvakinje osvojila tudi v Sydneyju leta 2000. Pri moških je bil v Avstraliji zlat takratni “čudežni” deček francoske šole, Mali Mig, Miguel Martinez. V Sydeyu so prvič v gorskem kolesarstvu nastopili tudi Slovenci. Imeli smo kar dva predstavnika. Primož Štrancar je osvojil 37. mesto, Rok Drašler je odstopil.

Leta 2004 je Francija ubranila zlato medaljo. Osvojil jo je Julien Absalon, do danes s 33 zmagami najtrofejnejši tekmovalec v svetovnem pokalu. Pri ženskah je zlato okoli vratu prejela kraljica krosa, Norvežanka Gunn-Rita Dahle (takrat še ne Flesja), tekmovalka, ki je v svoji karieri dosegla 30 zmag v svetovnem pokalu (prvo leta 1996 na Havajih, zadnjo pa leta 2018 v Andori!).

Leta 2008 smo imeli Slovenci prvo tekmovalko na OI v Pekingu. Blaža Klemenčič (danes Pintarič), je bila takrat prvo slovensko orožje, saj je bila evropska prvakinja v disciplini maraton iz leta 2004 in srebrna s svetovnega prvenstva leta 2005. Blaža je končala na 21. mestu, olimpijska prvakinja pa je postala Nemka Sabine Spitz.

V Londonu 2012 je zlato osvojil Jaroslav “češka lokomotiva” Kulhavy, pri damah pa je dominirala Francozinja Julie Bresset. Slovenci smo imeli pri damah kar dve predstavnici. Tanja Žakelj je osvojila 10. mesto, Blaži Klemenčič pa je po silovitem startu zmanjkalo moči in je končala dve mesti nižje kot v Pekingu.

Leta 2016 v Riu smo pri moških pričakovali dvoboj titanov Švicarja Nina Schurterja in Francoza Juliena Absalona. Absalon ni imel svojega dne, Nino Schurter pa je z naslovom olimpijskega prvaka kronal sanjsko sezono, saj je osvojil seštevek svetovnega pokala v krosu in v Novem Mestu na Moravskem postal svetovni prvak. Pri ženskah je, takrat aktualna svetovna prvakinja v kategoriji do 23 let, Švedinja Jenny Rissveds, dominirala in osvojila zlato. Tanja Žakelj, takrat edina gorskokolesarska olimpijka, je osvojila 13. mesto.

Igre v Londonu 2012 in nekaj fotografij Aleša Fevžerja

Naslovna fotografija olympic.com.

Preberi še

Tanja Žakelj tretjič na olimpijskih igrah

Sledite nam