Danes otvoritev svetovnega prvenstva, ki bo trajalo do nedelje. Tudi z našo štiriperesno deteljico – Tanjo Žakelj, Moniko Hrastnik, Rokom Nagličem in Juretom Žabjekom.
Svetovno prvenstvo. Pika na i in konec sezone tekmovanj na najvišjem nivoju. Tempiranje forme za največjo dirko v sezoni in preizkušanje meja zmogljivosti telesa in materijala. Letos zopet v Avstraliji. Nazadnje so se v deželi tam spodaj na svetovnem prvenstvu pomerili leta 2009. Takrat je bilo prizorišče v Canberri. Letos svetovno prvenstvo gosti Cairns, prizorišče sodobnih dirk svetovnega pokala v letih 2014 in 2016. In hkrati prizorišče dirk v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Najprej h krosu
Avstralski Cairns igra pomembno vlogo v zgodovini gorskega kolesarstva. Svetovni pokal leta 1994. To je bilo leto, ko se je uveljavil podest s prvimi petimi uvrščenimi, ki je specifičen za gorsko kolesarstvo. Razlog? Cadel Evans, domačin, je bil tedaj peti in v zahvalo gostitelju so tako poklicali na razglasitev prvih pet uvrščenih tekmovalcev. Ta navada se je potem prijela in uveljavila ter ostala. In pokrovitelji tudi nimajo nič proti.
Gostili so še dirko pokala v letu 1995 in prvo svetovno prvenstvo v pacifiški regiji leta 1996, na katerem so svetovni prvaki postali – Thomas Frischknecht v kategoriji elite, Dario Acquaroli pod 23 in José Antonio Hermida pri mladincih.
Pri ženskah pa Alison Sydor v kategoriji elite in Helena Eriksson pri mladinkah.
Po 21. letih povratek na znano prizorišče. Dirka v deževnem gozdu na severovzhodni obali Avstralije blizu Koralnega grebena ima svoje posebnosti. Predvsem si je ne želiš voziti v dežju, ko se podlaga spremeni v kiparsko glino. Pa tudi do gledalcev doslej ni bila prijazna. Zaščiteno okolje in deževni gozd sta oteževala dostop do proge. A organizatorji so vložili veliko napora in spremenili progo in dostop do nje. To je bilo to potrebno že zaradi velikega napredka v tehniki in zahtevnosti prog za gorskokolesarski kros. Deževni gozd progo tudi hitro zaraste in tako je letošnja narejena na stari osnovi z mnogimi novimi odseki in detajli.
Tekmovalni del. Podobno kot na finalni dirki svetovnega prvenstva?
Pri moški je nesporni favorit Švicar Nino Schurter. Letos je zmagal na vseh dirkah in niza seveda noče prekiniti. To do sedaj ni uspelo še nikomur. A za vrat mu dihajo Francozi Stephane Tempier, Julien Absalon in Maxime Marotte. Tu pa je seveda specialist za velike dogodke Čeh Jaroslav Kulhavy in še kup Špancev, Švicarjev in Italijanov, med njimi brata Braidot, ki stavijo na odlično dnevno formo. Dirka bo gotovo napeta, saj je mavrična majica velika motivacija in nekateri so temu posvetili treninge v zadnjem času, kot Nemec Manuel Fumić.
Nino Schurter že “leti”.
Pri ženskah bo še bolj napeto. Švicarka Jolanda Neff, letos do pred tednom dni, ni imela prave sreče. Ponesrečen začetek sezone in poškodba pred evropskim prvenstvom sta jo potisnili izven meja favoritinj. A Jolande ne moreš kar tako odpisati. V finalni dirki pokala se je z navdušujočo vožnjo spet prebila na sam vrh in se postavila v vlogo glavne kandidatke za naslov.
Višinski profil 4,3 kilometra dolgega kroga.
Ukrajinka Jana Belomojna, zmagovalka v skupni uvrstitvi pokala, si želi tudi ta naslov, za katerega se pripravlja že dve sezoni. Jolandina klubska kolegica Maja Wloszcowska je v odlični formi, prav tako Danka Annika Langvad. Seveda pa na velikih dirkah ne moremo izpustiti trojice velikih dam tega športa. Norvežanka Gunn-Rita Dahle-Fleesja, Nemka Sabine Spitz in Rusinja Irina Kalentijeva so sposobne na pravi dan stopiti na vrh stopničk in vzeti mavrično majico mlajšim.
Tanja Žakelj ima vihravo sezono, ki jo postavlja v deseterico, a je zadnje priprave prav tako posvetila svetovnemu prvenstvu. Dobra dnevna forma in počutje pa ji lahko prineseta lep rezultat.
Pri moških do 23 let je naš predstavnik Rok Naglič. V tej sezoni se je izkazal z dobrimi rezultati in stalno formo, ki mu je tudi prinesla uvrstitev v reprezentanco. To je njegov prvi nastop na velikem odru in zaveda se, da ne bo kot v svetovnem pokalu. A po njegovih besedah so bile zadnje priprave naporne, a dobre, in z zaupanjem v svojo formo bo šel na start. Napoved o uvrstitvi je nehvaležna, a želja in možnost je dvajseterica.
Spust in spustaši v številkah
Težko je predvideti največjega favorita, sploh če odštejemo dejstvo, da je najbolj lačen naslova svetovnega prvaka ravno petkratni zmagovalec seštevka svetovnega pokala Američan Aaron Gwin. Ranjena zver je zagotovo Južnoafričan Greg Minnaar, ki se mu je na zadnji dirki svetovnega pokala v Val di Sole zgodil Gwinov sindrom s svetovnega prvenstva leto prej. Aktualni svetovni prvak Britanec Danny Hart je imel turbulentno sezono, a je proti koncu nakazoval zelo dobro formo.
Greg Minnaar si med aktivnimi spustaši lasti tri naslove svetovnega prvaka. Prvič ga je osvojil v Luganu leta 2003, potem pa 2012 v Leogangu in 2013 v domačem Pietermaritzburgu. Nato je bil najbližje naslovu še leta 2015 v Vallnordu, ko je bil drugi. Minnaar je na večni lestvici svetovnih prvakov na drugem mestu in ima tri zlata, štiri srebrna in tri bronasta odličja. Na prvem mestu je še vedno legendarni Francoz Nicolas Vouilloz, ki ima 7 naslovov med člani in tri v mladinski konkurenci.
Edini med še aktivnimi tekmovalci, poleg Grega seveda, ki se ponaša s tremi naslovi svetovnega prvaka, je Avstralec Sam Hill, zadnji dve sezoni enduro dirkač, ki pa se je uvrstil v avstralsko spustaško ekipo! Hill je na večni lestvici na tretjem mestu. Ima tri zlate, eno srebrno in dve bronasti odličji. Svetovni prvak je bil v letih 2006 (Rotoura), 2007 (Fort William) in 2010 (Mont Sainte Anne). Lahko pa bi imel štiri, če ne bi leta 2008 pred ciljem v VdS naredil katastrofalne napake, je pa vsaj zadnji zavoj dobil ime po njem.
Aktualni svetovni prvak je, kot že rečeno, Britanec Danny Hart. Lani je z naslovom najboljšega kronal odlično sezono. Prvič je bil Hart svetovni prvak leta 2011, ko je v Champeryju v dežju in blatu deklasiral tekmece. Hart z dvema naslovoma na večni lestvici stopa ob boku Geeja Athertona in Fabiena Barela.
Danny Hart že trenira na okoliških trejlih. S kamero mu sledi moštveni kolega Avstrijec Markus Pekoll.
Kaj porečejo karte v Cairnsu?
Svetovni pokal je bil na tem prizorišču v letih 2014 in 2016. Lani je bilo razmerje moči na dirki sledeče – Loic Bruni, Troy Brosnan, Mick Hannah, Aaron Gwin in Joshua Button. Ostala velika imena spusta so se uvrstila takole: 7. mesto Vergier, 11. mesto Hart, 15. mesto Greenland in 17. mesto Minnaar.
Leta 2014 je bil svetovni pokal v Cairnsu premierno. Najhitrejši je bil Gee Atherton, drugi je bil Josh “Ratboy” Bryceland, tretji Neko Mulally, četrti Gwin in peti Hill. Hill je v sezoni 2014 zabeležil dve zmagi. Na koncu seznone je bil najboljši Bryceland, drugi je bil Gwin in tretji Brosnan.
Proga v Cairnsu je po godu Avstralcem. Mladi Troy Brosnan je “našpičen”. Sezono svetovnega pokala je imel zelo konstantno. Vetran, pa čeprav ne po starosti, Sam Hill je dobil drugo priložnost in bo skušal elemente endura prenesti na progo, na kateri bo veliko poganjanja. Vse bo seveda odvisno od dnevne forme in tudi sreče.
Proga je dolga 1,9 kilometra s štartom na 339 metri nad morjem in se spusti za 300 višinskih metrov.
Dekleta
Aktualna svetovna prvakinja je Britanka Rachel Atherton, ki se lahko pohvali s štirimi naslovi najboljše na svetu. Prvič je bilo leta 2008 v Val di Sole, ko sta naslova osvojila skupaj z bratom Geejem. In tudi zadnji naslov je osvojila v Val di Sole, bilo je lani. Vmes pa še Vallnord in Pietermaritzburg. Po poškodbi njena forma niha, a morda bo zbrala dovolj moči, da si mavrično majico obleče še petič.
Glavne favoritinje so domačinka Tracey Hannah, ki pa je imela v drugi polovici sezone kar nekaj nihanj v formi. Na krilih je zagotovo tudi zmagovalka svetovnega pokala Francozinja Myriam Nicole, ne gre pa prezreti Britanke Tahnee Seagrave.
Kako so dekleta vozila v Cairnsu?
2014 – Manon Carpenter, Rachel Atherton in Myriam Nicole. V sezoni 2014 je svetovna prvakinja postala Britanka Manon Carpenter.
2016 – Rachel Atherton, Tracey Hannah in Manon Carpenter. Svetovna prvakinja kot rečeno Rachel Atherton. Druga z lanskega svetovnega prvenstva je letošnja zmagovalka svetovnega pokala Myriam Nicole.
In slovenski tabor?
V Avstralijo sta odpotovala Jure Žabjek in Monika Hrastnik. Oba sta letos dosegla svoji najboljši uvrstitvi v svetovnem pokalu. Oba sta sezono končala na 14. mestu v skupnem seštevku. Jure je imel zelo konstantno sezono in je dokazal, da je daleč najboljši slovenski spustaš zadnjih sezon. Lani je dosegel svojo najboljšo uvrstitev na svetovnem prvenstvu, ko se je uvrstil na 30. mesto. Najboljši rezultat na svetovnih prvenstvih drži Žiga Pandur in sicer 24. mesto iz Andore 2015. Monika je v VdS dosegla svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu in sicer osmo mesto. Po odličnem kvalifikacijskem nastopu bi na dirki lahko kotirala višje, a je kljub padcu za vodilno trojico zaostala zelo malo. Lansko svetovno prvenstvo pa si je zagotovo zapomnila po padcu v 4krosu, ki ji je preprečil nastop na dirki v spustu.
Na progi v Cainsu je kar nekaj sektorjev, na katerih bo potrebno močno pritisniti na pedale. V pogovoru z Juretom Žabjekom na zadnji dirki svetovnega pokala nam je namignil, da bo imel prav zato na zadnjem amortizerju nameščen zaklep z ročico na krmilu, da bo lahko bolj izkoristil moč in skušal pridobiti kakšno desetinko sekunde pri vrtenju pedal.
Časovnica
Najpomembnejša dejanja med 5. in 10. septembrom:
– torek 5. – uradni trening na progi za olimpijski kros
– sreda 6. – štafetna preizkušnja v krosu in uradna otvoritev svetovnega prvenstva
– četrtek 7. – tekmovanji mladink in mladincev v olimpijskem krosu
– petek 8. – treningi spusta in dirka članov do 23 let v olimpijskem krosu
– sobota 9. – dirke članic do 23 let ter ženske in moške kategorije elite v olimpijskem krosu
– nedelja 10. – dirke v spustu v vseh kategorijah, zaključek svetovnega prvenstva
Spletna stran svetovnega prvenstva
Svetovno prvenstvo na facebooku
Naslovna fotografija organizator
